Ob opazovanju sprememb in pojavov ter nabiranju semen in plodov so otroško radovednost pritegnila prav majhna drevesca. Iz česa so zrasla?

Nabrali so želode, jih odnesli v vrtec in jih posadili. Pridno opazujejo, kaj se dogaja. Zaenkrat je vzklilo le nekaj želodov in nežne  rastlinice so komaj podobne majhnemu drevesu. Vendar veselja niso izgubili, vsako raziskovanje ima svoje nepredvidene zaplete in še vedno potrpežljivo čakajo, saj bi vsak rad domov odnesel svojo sadiko.

V glavah malih radovednežev so se porajala vprašanja? Kako rastejo drevesa? Zakaj tako počasi? Na ta in podobna vprašanja jim je pomagal odgovoriti gozdarski inženir Vojko, ki jih je obiskal, jim predstavil svoje delo in pomen gozda. S seboj  je prinesel  nekaj drevesnih sadik,  da so spoznali, kako zgleda mlado drevo. Drevesa so nato posadili na prostor ob igralih. Pri tem pa jim je pomagal tudi Vojkov pomočnik Matevž. Vsak otrok je aktivno sodeloval pri eni izmed faz dela:  izbiri drevesa, zasipanju, utrjevanju ali kasneje zalivanju. Mali gozdiček ob lokavški šoli že raste.

Ko so  hodili v gozd so med potjo opazovali požagana drevesa - hlode,  ob vračanju v vrtec pa  so si na žagi ogledali še razžagan les - deske. Da o glasbi motornih žag po vasi niti ne govorimo, saj se drva žagajo skoraj pri vsaki hiši.

Radovednost jih je pripeljala še do mizarske delavnice Hrast, kjer so jim pokazali, kako les obdelujejo in kako nastane prava lesena hiška. Mojster mizar jih je povabil k sestavljanju hiške, vanjo so se kasneje tudi skrili.

Da iz lesa lahko nastanejo prave umetniške skulpture, so spoznali na obisku pri Jakobovem nonotu. Predstavil je delo rezbarja in svoje lesene izdelke. V času obiska je imel izdelanih največ ovčk, pastirjev in figuric, ki so otroško fantazijo kaj kmalu popeljale v praznični čas.

Z lokavškimi raziskovalci se trudita vzgojiteljica Bojana in njena pomočnica Maja, ki pri delu upoštevata pedagoška načela Kurikuluma za vrtce. Ob izvajanju omenjenih vsebin,  sta še posebej upoštevali načelo sodelovanja z okoljem, ki se glasi:

- upoštevanje različnosti in možnosti uporabe družbeno - kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca,

- upoštevanje naravnih in družbeno - kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci.

Pri vsem tem pa so načela obrobnega pomena - najpomembnejše je pristno otroško veselje pri raziskovanju in osvajanju novih vsebin.

 b. d.