Tako smo 1. julija 2020 izvedli 'Teoretično in praktično delavnico na temo izdelave zeliščnih sirupov in sušenja zelišč'. Pripravili smo sirup iz mete in melise ter spoznali različne načine priprave domačih zeliščnih sirupov. Z udeleženci smo poklepetali o njihovih izkušnjah z izdelavo domačih sirupov in sušenjem zelišč. Hkrati pa moramo povedati, da tudi med karanteno nismo mirovali in smo razmišljali, kako bi se vseeno povezali z našimi udeleženci in smo se odločili posneti film o izdelovanju češnjeve marmelade, ki nazorno pokaže celoten postopek priprave marmelade. Recept je uporaben tudi za druga sadja. Oglejte si ga na spletni strani https:/www.lu-ajdovscina.si/publikacije/ in preizkusite recept. V začetku avgusta pa smo izvedli delavnico pridelave soka in marmelade iz aronije. Vse tri delavnice je vodila Mojca Slokar, ki ima veliko izkušenj s predelavo zelišč in sadja na tradicionalen način in z velikim veseljem predaja svoje znanje. 

Teoretične in praktične delavnice o sušenju marelic in sadja, ki dozori v poletnih mesecih, pa smo izvedli 3. in 7. julija. Delavnice je kot običajno vodila naša dolgoletna sodelavka Vera Kodrič, ki ima na področju sušenja sadja že 20-letne izkušnje ter svoje bogate izkušnje z veseljem deli z vsemi, ki jih to področje zanima. Delavnice so organizirane v dveh delih - prvi del z video in teoretično predstavitvijo ter praktično pripravo sadja za sušenje - in drugi del, ko preverimo, kako se je sadje posušilo. Za sušenje smo pripravili marelice, fige in slive ter jih narezali na polovice. Medtem ko smo hruške in breskve narezali na krhlje z olupki in brez olupkov. Tako pripravljeno sadje smo zložili na predale in dali na sušenje v sušilnico na temperaturo 45°C. V drugem delu čez tri dni smo se spet zbrali in ob pregledu in pokušini suhega sadja ugotovili, da se je vse sadje dobro posušilo ter ohranilo lepo barvo in okus. Poskusili smo tudi posušene češnje, ki jih je mentorica prinesla od doma. Češnje je pred sušenjem razkoščičila in povedala, da se zelo hitro in lepo sušijo. Suhe so prijetnega okusa in jih lahko uporabimo za razna peciva, namesto rozin. Na delavnicah udeležence še posebej opozorimo, kaj je najbolj pomembno pri pripravi sadja za sušenje in samo sušenje, ker je kvaliteta posušenega sadja odvisna predvsem od vrste sadja in njegove zrelosti. Za sušenje je najbolj primerno sadje, ki ni preveč ne premalo zrelo in ne sme biti poškodovano. Prav tako je zelo odvisno, v kakšni obliki ga sušimo - cele sadeže, polovice, krhlje, z olupki ali olupljeno - in načina sušenja: v pečici, na soncu in zraku ali električni sušilnici. Sadje je dovolj posušeno, če pri sušenju izgubi 80 % vlage. V kolikor ni dovolj suho, se pri shranjevanju razvije plesen, če pa ni pravilno shranjeno, zelo rad pride sadni molj. Zato priporočamo, da ga shranimo v steklene kozarce in pokrijemo s pokrovčkom z navojem ali pa naložimo v celofan vrečke in jih tesno zavežemo z vrvico. Tako shranjeno suho sadje ohranimo lahko več let, če ga imamo v hladnem in temnem prostoru. Spremeni nekoliko barvo, ne pa okusa. 

Udeleženci delavnic so bili s predavanji in praktičnimi delavnicami sušenja sadja izjemno zadovoljni, kar lahko preberemo v pisni izjavi dveh udeleženk. 

Silvana Bajc iz Vipave: »Menim, da vsak, ki si želi sam sušiti sadje na tak ali drugačen način, potrebuje informacije in znanje strokovnjaka, ki ima dolgoletne izkušnje. Predavanje gospe Vere mi je bilo zelo všeč, ker nas je na preprost način seznanila s postopki sušenja ter napakami, ki jih je sama delala na začetku pri sušenju in shranjevanju sadja. Predavanje je podkrepila s posnetki svojega dela. Zato sem bila z delavnico več kot zadovoljna.«

Mojca Slokar iz Ajdovščine: »Delavnic o sušenju sadja se pri Veri Kodrič večkrat udeležujem, saj me ta tema zelo zanima. Vedno pripravi super predavanje in vsakič znova se kaj novega naučim. Delavnice potekajo v dveh delih, najprej je teoretični del, kjer izvemo vse o sušenju in pripravimo sadje, ki ga damo sušiti. Drugi del poteka čez tri dni, ko pridemo preveriti, kako se je sadje posušilo. Domačega posušenega sadja nikakor ne moremo primerjati s tistim, ki ga kupimo v trgovini. Domače je veliko bolj okusno. Gospa Vera vedno prinese primere različnega posušenega sadja od doma, ki ga ona pripravlja. Udeleženci pa se najbolj razveselimo njenih sadnih rezin.

Ker nas je ljubiteljev sušenja sadja vedno več, sem mnenja, da bi morala gospa Vera svoje delo, znanje in izkušnje spraviti v tiskano verzijo, se pravi knjigo oz. priročnik. Njena predanost, natančnost, redoljubnost in skrbnost pri sušenju sadja bodo sigurno mnogim v pomoč.«

Ob zaključku bi samo dodali, da opažamo, da je povpraševanje po tovrstnih dejavnostih v porastu. Ljudje se vse bolj vračajo k naravi, delno zaradi hobijev in sprostitve, ki jim jih rastline in sadje nudijo, v prvi vrsti pa zaradi kvalitete doma pridelane hrane. Zato vsem, ki želijo dopolniti ali nadgraditi svoje znanje za potrebe lastne predelave ali pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK, nudijo izobraževanje na Ljudski univerzi Ajdovščina. Izobraževanje je brezplačno, ker ga sofinancira Občina Ajdovščina. 

Vera Kodrič in Mojca Slokar