Prvič smo se srečali v sredo, 17.  oktobra. Uvodoma smo se dogovorili, da bo krožek temeljil na praktičnem delu, z veliko domačega dela in sodelovanja. Vsi, tudi tisti z manjšimi ali večjimi izkušnjami, bomo najprej zastavili svoj lastni rodovnik. V predtiskano predlogo smo na prvem srečanju v rubrike vnašali podatke o sebi in starših, njihovih starših in starih starših. Osnovni podatki za vsakega prednika so ime in priimek, ter datumi in kraji za rojstvo, poroko in smrt. To je rodovnik. Tako enostavno! In tako hitro!

Večina pa hitro pride do prvih neznank. Ne vemo datumov, krajev, imen in priimkov. Za starše še nekako gre, pri starih starših nam že marsikaj manjka. In, če bi želeli pridobiti vsaj podatke za dve ali tri generacije prednikov, bomo morda našli v sorodstvu koga od starejših, ki ve več od nas ali pa se bo celo našel kdo, ki se je z dokumentiranjem prednikov in sorodnikov že ukvarjal. Z rezultati njegovega dela bomo verjetno bistveno obogatili svojo zasnovo.

Pa tudi obratno. Sorodniku bomo lahko posredovali svoje podatke in oba bova nekaj pridobila. Prišlo bo torej do medsebojne izmenjave podatkov. Pri tem pa postane očitno, kako koristno je, če so podatki urejeni po priporočilih, ki so se uveljavili v tem početju. Saj rodovnika ne delamo zase. Delamo ga za sorodnike. Sorodniki pa smo prej ali slej vsi. Rodovnik torej delamo za človeštvo in za večnost. Če je to tudi naše spoznanje, bomo brez pomišljanja sledili rodoslovnim standardom.

Po tem začetku naše zanimanje za rodovnik navadno ne ugasne. Raje nasprotno. Razrase se. Zanimanje za prednike se razširi na ostalo sorodstvo. In ko smo rodoslovno dokumentirali že vsaj 100 do 200 oseb, nam za nadaljevanje ne kaže drugače kot iskati manjkajoče v arhivih. To so predvsem civilne in cerkvene matične knjige. V tej fazi smo prav zdaj, pred našim tretjim srečanjem. Vsak od udeležencev naj bi vsaj poskusil nadaljevati svoje delo s pomočjo arhivskega gradiva.

Na tretjem srečanju imamo namen predstaviti rodoslovno delo s pomočjo računalnika. Za to početje imamo na razpolago zelo uporabne rodoslovne programe. Delo s pomočjo računalnika bo hitrejše, učinkovitejše in odprle se bodo številne možnosti, za katere pred uporabo računalnika še vedeli nismo. Od računalniškega obvladovanja rodovnika, do možnosti, katere dodaja internet, ni več daleč. Novih in neslutenih možnosti  kar ni konca.

Na prvem srečanju smo se dogovarjali o priložnostnem zaključnem predstavljanju rezultatov naših srečevanj. Nekateri udeleženci so že na dosedanjih srečanjih dali kolegom na ogled nekatere svoje rezultate. Že prvi dan pa smo v Mladinskem hotelu postavili razstavo vzorčnih računalnikov, ki se nabirajo v knjižnici Slovenskega rodoslovnega društva. Ta razstava je odprta za ogled vsak dan od 10. do 20. ure. Zadnja priložnost za ogled bo v sredo 14. novembra  do 19. ure zvečer. Vabljeni!

Eva Mermolja in Peter Hawlina