Župani občin od Vipave do Brd in Kanala so na konkretnih primerih opisali težave, ki jih ali jih še bo povzročila nižja povprečnina. Najbolj bi se to bo poznalo pri razvojno naravnanih naložbah. Za ajdovsko občino velja, da bi izpad pomenil 300.000 evrov, s čimer bi po besedah župana Tadeja Beočanina lahko pokrili naložbo v dva oddelka vrtca na Colu ali popolno komunalno opremo ene od obrtnih con.

Kot je dejal novogoriški župan Arčon, je država na ramenih občin in posledično standarda občanov v preteklosti prihranila 300 milijonov evrov, vendar so občine manko vsaj delno kompenzirale z denarjem evropskih skladov, ki pa jih v novi perspektivi sploh še ni na vidiku. Manjše občine bi ne samo ostale brez naložbenih sredstev, še za redne naloge, ki jih od občin zahteva država, ne bodo imele denarja. Skupno stališče po povprečnini 536 evrov so poslali vladi in državnemu zboru, ki z 522 evri povprečnine ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita občine.

Druga točka skupne seje se je nanašala na skupen projekt šestih občin v porečju Vipave, ki je z gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja po dolini vse bolj čista, tako da jo je smiselno oživiti tudi v turistične namene. Najprej pa je treba zagotoviti protipoplavno varnost in nato postaviti t.i. zeleno infrastrukturo. Občine so že predlagale nabor projektov, v katerih se prepletajo tako kmetijske dejavnosti (zadrževalniki, namakanje), ohranjanje naravne in tehnične dediščine (mokrišča, jezovi, mlini …) do športa oziroma rekreacije in druženja (ribolov, čolnarjenje, plavanje, kolesarske steze, piknik prostori ...). Za vse te načrte bodo občine skupno kandidirale na bodočih mednarodnih razpisih.

Občine ob reki Vipavi pa so se povezale tudi v želji po enotnem nastopu na turističnih trgih. Tako so na skupni seji prvič javnosti predstavili novo tržno znamko Vipavske doline. Tanja Krapež iz razvojne agencije Rod iz Ajdovščine, ki so ji občine zaupale vodenje projekta, je dejala, da so se znašli pred zelo težko nalogo, kako v grafično podobo in slogan ujeti vso raznolikost Vipavske doline, da pa so jo kljub temu oblikovalci uspešno opravili.

Dr. Andrej Pompe je svetnikom nato razložil, kako sta z Lučko Peljhan iz ajdovske agencije I&S Aladin prišla do slogana Vse drugače. Vse leto. Iskala sta temeljno obljubo prostora, ki ni samo dolina pač pa tudi obrobja (Nanos, Gora, Trnovsko banjška planota, vipavski griči) in kako to drugačnost in raznolikost zajeti v slogan. Kot skupni imenovalec, rdeča nit številnih elementov ponudbe Vipavske doline se je izkristalizirala njena edinstvena klima, zaradi katere ima Vipavska dolina svoje posebnosti: odprtost ljudi, nadpovprečno veliko sončnih dni, avtohtone sorte vin, vipavski pršut in joto, možnost aktivnosti na prostem vse leto … Prav besedica 'vse', ki je v sloganu povrh še podvojena, poudarja vso drugačnost, zaradi katere je Vipavsko dolino vredno obiskati, kupiti njene produkte, vanjo investirati in v njej živeti.

Na koncu je Marijan Močivnik iz dobraveljskega Studia Ajd, ki je s svojo grafično rešitvijo prepričal  strokovno komisijo razpisa, še z besedami obrazložil svojo idejo. »Ime blagovne znamke (Vipavska dolina) se ne prevaja v noben tuj jezik kot doslej (npr. Vipava Valley), prevajajo se slogani,« je dejal in požel aplavz. Prostoročno zasnovana linija je odprta, mehka, pa tudi dinamična in živa in vsak lahko v njej prepozna različne lastnosti – vitico vinske trte, vino v kozarcu, steze ali kolesarske poti … Barva (zelena) se navezuje na naravo.

Skratka: Vipavska dolina. Vse drugače. Vse leto.