Avtorji prispevkov so skušali spregovoriti o 'neznanem' Lokarju, o njegovem poznem vstopu v svet pisane besede, ki je bil pisateljeva zavestna odločitev ob zavedanju, da dveh stvari hkrati ne moreš dobro početi, torej ne moreš biti dober zdravnik, ob tem pa še dober pisatelj.

Predstavljeno je bilo njegovo prijateljevanje s sorojakom Venom Pilonom, ki ga je Lokar občutil kot razodetje, analizirani so bili nekateri ženski liki, ki jih je upodobil v svoji prozi, navedene so bile njegove vzporednice z drugim velikim 'sočasnim' ustvarjalcem Cirilom Kosmačem, poskušali smo izvedeti, kaj je bilo tisto, kar je slednjega naredilo bolj berljivega, kako je Lokarja zajel ekspresionizem, kaj imamo v mislih, ko govorimo o njegovi vojni prozi, s kom se je srečal na goriški realki, kdo ga je navdušil, ali in kako je nanj vplival Cankar.

Z zanimanjem smo prisluhnili zadnjemu glasovnemu posnetku Danila Lokarja, odkrivali smo njegove dnevniške zapiske, ki so mu bili sogovorniki v ajdovski samoti.  Izvedeli smo, kako je Lokarjevo leto odzvanjalo v delu osnovne šole, ki nosi njegovo ime.

Lokar  je bil velik domoljub, ljubitelj narave, predvsem pa tenkočuten in tih opazovalec sveta ter izjemen poslušalec in neke vrste samotnež. Prisluhnili smo ciklu pesmi, ki je nastal ob prebiranju njegove novele. 

V okviru Društva slovenskih pisateljev nastaja Vodnik po Slovenski pisateljski poti, na njem bosta našla svoj prostor tudi Danilo Lokar in njegov rojstni kraj Ajdovščina, izvedeli smo,  kako je nastajal ta del vodnika.

Karo suknjič, svetla srajca, kravata, na glavi klobuk, leva roka potisnjena v žep, v desni dežnik – Danilo Lokar na sprehodu, v dežju, nekoliko nasmejan – kot, da bo vsak čas zakorakal proti tebi, okrog pa oranžna, topla, ki počasi izginja v meglicah; to je naslovnica zbornika, ki je izšel ob simpoziju in prinaša prispevke sodelujočih, ti pa nam o našem  pisatelju povedo marsikaj, česar doslej nismo vedeli.

Marija Bajc