Ljudje smo bitja, ki potrebujemo druženje. Že naši predniki so se radi družili ob delu, ki se je pod večer razvilo v prijeto druženje. Skoraj nikoli ni manjkal ob takih priložnostih zvok harmonike. Delo v košnji, ob žetvi, ob spravljanju drv, ob kolinah ni bilo nikoli tako utrujajoče, da zvečer ne bi še zapeli in zaplesali.

Seveda ... Časi so se spremenili in oblike druženja tudi. A vzgoja za skupnost se še vedno začne najprej v družini. Dopolnjujejo jo seveda izobraževalne ustanove in razna društva.

Projekt Simbioza Giba nas na Gori povezuje že kar nekaj let. Letos je bil starostni razpon udeleženih od štiri do petinsedemdeset let. 

V oddelku vrtca so najmlajši starše in stare starše najprej povabili v telovadnico. Razgibali so se ob gibalnih igrah, poligonu in hokeju. Ob plesni animaciji so nato potovali okrog sveta. Da je svet res okrogel je ugotovila mala štiriletna Anika, ko so se po krožnem pohodu po Otlici vrnili spet na začetni položaj. Stari starši so odhajali domov veseli in ponosni, saj jim je okrog vratu visela medalja – fotografija svojega malčka.

Učenci razredne stopnje pa so svoje starše in stare starše popeljali po Robu, od Gozda do Otlice. Kar 13 kilometrov dolg pohod je v čudovitem vremenu dopuščal razgled po Vipavski dolini. Na vzletišču jadralnih padalcev v Gozdu so se srečali s članom DJP Kovk Jožetom Vidmarjem. Predstavil jim je ta zanimiv šport in pokazal opremo. Žal, veter ni dopuščal vzleta.

Delček himne Simbioze Giba se glasi takole: »Je že res, da mladost je norost. Ves predan rad grem s srcem v novi dan. Nasmejan, saj v življenju je lepo, skupaj se poženemo v akcijo.«

Da se drugo leto spet poženemo v akcijo, smo si obljubili mladi in stari na Gori.

Vzgojiteljica Ivica Vidmar