Po treh letih, ko smo v sredini januarja obiskali enajst žepovskih hramov – shramb so bili vaščani izredno zadovoljni. Člani društva DEŠK smo se odločili, da postane dogodek, ki združuje sosede, tradicionalen. Tako smo se v soboto 19. januarja, v mrzlem večeru odpravili že četrtič po vasi. Tokrat je bila prva postaja z blagoslovom v zgornjih Žapužah v »elitnih prostorih« - pri Marku in Leonardi. Za začetek nas je blagoslovil šturski župnik Zoran Zornik in nam zaželel da ponesemo po vseh hramih Žapuž in Kožmanov dobre misli, želje ter veselje z glasbo Martinove harmonike ter ubranim petjem. Lokavški harmonikaš je z mladostno energijo vodil skupino štiridesetih vaščanov do vseh enajstih gospodarjev, ki so nas sprejeli z odprtimi vrati.

Vsaka gospodinja je veselim gostom ponudila nekaj za pod zob iz lanske bogate letine ter kozarec vina ali soka. V zahvalo smo ji zapeli pesem po njeni izbiri ob spremljavi harmonike.

Vsak gost je od sponzorja prejel velik kozarec z napisano letnico obiska žepovskih hramov ter z njim spremljal dobrote sosedov. Na vrata hrama smo nalepili spominsko »letno vinjeto«, gospodar pa je z vpisom v uradno knjigo potrdil letni obisk.

Obiska so se udeležili tudi nekateri najmlajši, ki so se veselili sladkarij in pozornosti domačinov. Povsod smo bili lepo sprejeti. Tudi ostali sosedje, ki se niso prijavili za obisk, so slišali zvoke harmonike, saj smo ves čas med potjo prepevali. Mnogo dogodkov se je v letu dni zgodilo v vasi in bližnji okolici, tako je bilo premalo časa, da bi si vse povedali med obiskom v celotnem večeru. V tokratni seznam smo dodali letos še nov hram v Grintovcu pri Robertu, ki je delno vklesan v živo skalo peščenjaka.

Po desetih postajah smo pristali na zadnji, pri znanem konjarju Evgenu pri Stibilovem mlinu. Iz pogovorov na zaključku smo sklepali, da se bodo v naslednjem letu verjetno odprla vsaj še tri nova vrata. Za dobre želje in veselje med sosedi se splača potruditi, saj ni to tako težko, le dobra volja mora biti.

Aleš Brecelj