V ponedeljek, 14.1.2018, smo se zgodaj zjutraj zbrali na parkirišču pred šolo. Na avtobus smo naložili kovčke in opremo za smučanje ter z veliko radosti odšli dogodivščinam naproti. Vožnja do hotela Tisa je trajala cele tri ure, tam pa nas je najprej pričakala malica. Po malici smo se odpeljali na smučišče, kjer smo se glede na smučarsko znanje razdelili v sedem skupin. Začetniki so se navajali na obuvanje pancerjev in smučanje po položnih terenih, tisti malce boljši smučarji pa so uživali v smučanju po strmejših progah.
Po smučanju smo se vrnili v hotel, kjer smo imeli najprej okusno kosilo. Sledil je prosti čas za klepet, druženje in igro. V popoldanskem in večernem času smo imeli organizirane razne dejavnosti. Že prvi dan smo odšli na poučni, nočni sprehod s planincem Frančkom. Z zanimanjem smo občudovali pogled na Maribor, po večerji pa smo si ogledali razne projekcije naravnih in kulturnih znamenitosti ter številne običaje s Pohorja.
V naslednjih dneh smo imeli poučna predavanja, ki so govorila o FIS pravilih, splavarjenju, delu lovca in o karieri smučarskega skakalca Danila Pudgarja. Na obisk je prišel tudi avtor Malih sivih celic in za učence pripravil pravo tekmovanje. Večer pred odhodom si bomo vsi zapomnili po vožnji z gondolo, iz katere smo občudovali Maribor in razsvetljeno progo, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico.
Zadnjo noč bivanja je zapadlo okrog 15 cm snega, zato zaradi varnosti, zadnji dan nismo odšli na smučišče. Po smučarskih skupinah smo tekmovali v izdelovanju najlepše skulpture iz snega. Po tekmovanju smo prtljago znosili v avtobus, pojedli kosilo in se odpeljali proti domu. Vsi smo bili zelo nestrpni in komaj čakali, da vidimo svoje domače. Če bi lahko, bi se skoraj vsi vrnili na Areh. Tokrat bi s seboj pripeljali starše, da bi tudi oni videli, kako nam je bilo lepo.
Po končani petdnevni šoli v naravi je sledila podelitev priznanj za najbolj urejeni sobi in uspešno opravljeno šolo v naravi. V enem tednu smo prejeli nova splošno uporabna znanja, praktične veščine za življenje, postali smo malce samostojnejši, dosegali smo nove uspehe stakli nove prijateljske vezi, osvojili pozitiven in odgovoren odnos do okolja in zdravega načina življenja ter odgovornost za lastno varnost. Mnogi čudoviti spomini so zapisani tudi v Dnevniku šole v naravi, ki smo ga pridno pisali.
Na spletno stran so učiteljice zapisale: "Snežinke so tiho padale z neba, kot bi nas nagrajevale za vse, kar smo v teh dneh dokazali. In to je: prijaznost, vljudnost, srčnost, mirnost, urejenost, pomoč, poslušnost, upoštevanje navodil in pravil…, vse v skrbi za čim večjo varnost in zadovoljstvo vseh. Za vsakega izmed nas jih je padlo ravno toliko, kot smo si jih zaslužili."
Naj bodo te snežinke tudi snežinke zahvale vsem, ki ste skrbeli, da smo se imeli res lepo.

Zoja Mura Artač in Sara Pipan