Zadnji topli dnevi so četrtkove pohodnike zvabili v hladnejše kraje. Odpeljali smo se v Pivko, kjer nas je pozdravil hladen vetrič s prijetno jutranjo temperaturo. Parkirali smo pri cerkvi sv. Petra, ki stoji na razgledni vzpetini nad Pivko. Korake smo začeli ubirati po cesti mimo železnice  z obdanimi cvetočimi travniki. Ob pogledu nazaj  sta bili vidni Pivška kotlina in Sv. Trojica. Pot se nato spremeni v makadamsko cesto, ki nas v nadaljevanju, v senci gozda, spremlja večji del poti. Pri opuščenem kamnolomu je bil čas za suha usta. Naprej se je pot rahlo vzpenjala do križišča s tablo, ki nas je v desno usmerila na Osojnico, naprej proti Vremščici. Tu se je začel še zadnji najbolj strm del poti, ki smo ga premagali v nekaj minutah in že smo bili na 820 metrov visoki Osojnici nad Pivko. Na vrhu je kamnita plošča s smermi neba, vpisna knjiga, žig in klopi. Osojnica je poraščena z gozdom, zato z nje žal ni lepega razgleda, a je kljub temu priljubljena pohodniška točka domačinov. Prijetno je bilo sedeti na klopi in nadomestiti izgubljene kalorije z dobrotami, za katere je poskrbel Franko, pa še pred objektiv nas je postavil. Z vrha smo se vračali po krožni poti, ki se je strmo spuščala po gozdnem kolovozu in je zahtevala previdno hojo. Nekaj metrov stran od poti  je v gozdu kamniti križ, postavljen v spomin gozdarjem, ki so na Osojnici v letih 1894 do 1898 zasadili gozd črnega bora. Njihova imena so vklesana na križu in so še dobro vidna. Kamniti križi, teh je v občini Pivka veliko, so ena izmed najbolj trajnih in opaznih značilnosti kulturne in krajinske podobe Pivke od 17. stoletja do današnjih dni.

Pot  je kmalu postala prijetnejša, ob njej so nas pozdravile dišeče rdeče jagode, ki se jim nismo mogli upreti. V nadaljevanju smo prečkali obsežne barvite travnike z leseno hiško v zavetju gozda. Ko smo prišli iz gozda, se je pred nami že videl vrh cerkve v vasi, v ozadju Snežnik in železniška proga, prav v času, ko je po njej peljal vlak. V visoki travi v bližini železnice smo šli mimo hiške z napisom Zajčja Dobrava, na desni strani pa mimo še enega kamnitega križa za železnico. Na njem so vklesani ključi sv. Petra. Ustno izročilo pravi, da so povezani z obljubo zaradi kolere v letu 1855 v času gradnje južne železnice. Šli smo v železniški podhod in se skozi vas sprehodili še do vaške cerkve, kjer smo pričeli in končali četrtkov pohod za dušo in srce.