V tretje gre rado in prav to se je zgodilo VEČERNICI, ki se ji je Belgija dvakrat izmuznila – prvič v decembru 2015 in potem še v lanskem maju. Turnejo smo zaradi strahu pred terorizmom dvakrat odpovedali, čeprav smo imeli vse programe predhodno potrjene. Vsakokrat smo se z g. Miranom Rustjo skrbno pripravljali, da se v tujini dobro izkažemo, in kakšna dodatna vaja nam ni bila nikoli odveč. 

Prvo decembrsko soboto nam je naposled le uspelo. Že ob drugi uri zjutraj, ko smo vstopali na avtobus in si izbirali ustrezen sedež, je bilo vzdušje živahno in  spontano.

Veliko lepega in neprecenljivega smo doživeli že v nedeljo. Zjutraj smo peli pri maši v Monsu in popoldne še v Bruslju. V Monsu smo se družili in zabavali do popoldneva, potem pa nam je prijazna gospa razkazala zanimivosti v tem univerzitetnem mestu, uspel nam je tudi ogled velikanske cerkve sv. Waltrude.

V Bruslju smo popoldne peli pri bogoslužju, kar je bil za nas poseben dogodek, saj smo se na drugačen način približali vernikom in uživali ob prižiganju luči na božičnem venčku. Gruči razigranih otrok so žarele oči od pričakovanja Miklavža. Posedli so na tleh kapele in s svojimi mladimi starši prisluhnili kulturnemu programu, ki smo ga izvajali s članicami Zarje in njihovimi mladimi virtuozi. Navdušenje je bilo na višku, ko je prag prestopil Miklavž s polno košaro daril. Otroci so bili zgovorni in sproščeni.

Med požrtvovalnimi gostitelji v Monsu in Bruslju smo se odlično počutili, saj nam je njihova toplina dajala občutek sprejetosti. Družili smo se ob okusno pripravljeni hrani in pijači, prepevali in se veselili. Da je bil ves dan tako doživet, tako nepozaben in prijeten, gre zahvala spoštovanemu duhovniku dr. Zvonetu Štrublju, ki deluje na celotnem območju Beneluxa in oskrbuje dve skupnosti na Nizozemskem, v Haagu, Heerlenu in Luxembourgu. Njegov svetovljanski duh je izreden, je ljubitelj slovenske besede, velik poznavalec Primoža Trubarja, pri čemer je ob jubilejni petstoti obletnici Trubarjevega rojstva izdal knjigo o življenju in delu tega velikana slovenske zgodovine. Gospod Zvone ima rad slovensko pesem in z izjemnim žarom poprime za svojo kitaro takoj, ko so njegove službene obveznosti zaključene.

Spoštovanega gospoda Zvoneta Štrublja se bomo radi spominjali, želimo mu zdravja in veliko energije tudi v prihodnosti. Taki ljudje lahko naredijo svet, ki bo lepši in boljši.

Naše življenje v belgijski kraljevini je bilo tudi naslednji dan pravi balzam. Že zjutraj smo se z našim zgovornim in prijaznim vodičem gospodom Stanijem Revičkom odpeljali proti severu države in se sprehodili po delčku 67-kilometrske peščene obale Severnega morja. Pogled nanjo nas je izredno presenetil, saj je popolnoma drugačna od naše pestre in razgibane obale Jadranskega morja. Veliko smo videli, veliko smo slišali o zgodovini Belgije, o posebnostih jezika po pokrajinah in o vsem, kar je gospod Revinšek prepoznal, da nas zanima.

Ves popoldan in do večera smo si ogledovali in obiskovali zanimivosti s kanali prepredenega mesta Burgge, ki mu pravijo tudi  »severne Benetke«. V tem lepo ohranjenem srednjeveškem mestu, ki je tudi glavno mesto pokrajine Zahodna Flamska Belgija in pod zaščito UNESCA, smo se večino časa zadrževali v slikovitem mestnem jedru, kjer smo radovedno prisluhnili razlagi našega spremljevalca.

Nazaj grede smo se ustavili pri razsvetljenem Atomiumu, naredili spominske fotografije in nadaljevali ogled bleščečega Bruslja. Čudovit pogled na praznično razsvetljene stavbe: kraljevo palačo, katedralo, mestno hišo, sodno palačo, pravosodno palačo, cehovske hiše in nenazadnje na jaslice na prostem s figurami ljudi in živali v naravni velikosti. Ogledali smo si simbol Bruslja, bronasti kipec Maneken Pis – to je »fantek, ki lula«. Doživeli smo blišč vrhunsko okrašenega mesta v najlepšem obdobju leta – veselem decembru. Imeli smo izredno srečo s prijaznim vodičem Stanijem Revinškom, ki je bil z nami od jutra do poznega večera. Je predstavnik tretjega rodu Slovencev, ki so odšli na delo v belgijske rudnike, govori lepo slovenščino in tudi njegova sinova znata slovensko.  

Naslednji dan smo se sami peš odpravili iz hotela v center mesta, kjer smo se prosto sprehajali. Pogled je bil drugačen kot prejšnji večer – brez soja luči, vendar so bile stavbe veličastne in vredne ogleda. Obiskali smo številne trgovine s pestro ponudbo spominkov. Tudi nabava čokolade za naše domače in prijatelje nas je pritegnila, čeprav se med številnimi okusi včasih nismo najbolje znašli.  

Popoldan smo bili sprejeti v Evropski parlament, in to je bil višek naše turneje. Sprejel nas je prijazen mladenič Tomaž Lisjak in nas povabil v slovensko informacijsko pisarno, kjer smo bili seznanjeni z vlogo in sestavo Evropskega parlamenta in vsem, kar zajema področje njegovega delovanja. Nato nas je pozdravila in nagovorila poslanka Evropskega parlamenta, spoštovana gospa Patricija Šulin. Brez zadržkov je odgovarjala na naša vprašanja in nas popeljala  na balkon, da smo si lahko v živo ogledali urejen parlamentarni prostor. 

S ponosom smo se pevke postavile pred zastave v avli parlamenta. K nam je pristopila gospa Patricija Šulin in v taki sestavi je zazvenela najprej slovenska, potem še evropska himna. Žal predvidenega celotnega programa koncerta zaradi časovne stiske ni bilo mogoče izvesti, saj je na nastop čakala že druga pevska skupina.

Za priložnost, da smo lahko članice Ženskega pevskega zbora VEČERNICE in Dramsko pevske skupine ZARJA nastopale na tako prestižnih mestih v povezavi z eminentnimi osebami v Bruslju, je zaslužen pevovodja VEČERNICE gospod Miran Rustja in prav na tem mestu se mu v imenu vseh udeležencev turneje iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi za prispevek donatorjev, ki so prepoznali naša prizadevanja in prisluhnili našim željam. 

Osrečuje me misel, da je bilo naše druženje vseskozi prijateljsko in veselo ter da nas je ob tem podnevi in ponoči spremljalo jasno in prostrano nebo brez oblačka.

Klara Štrancar