Skoraj neučakano in z velikim pričakovanjem so se mladi planinci planinskega tabora zbrali v Ajdovščini ter se skupaj odpeljali novim dogodivščinam naproti. Čeprav je tabor trajal le tri dni, so bili ti trije dnevi obarvani z veliko pozitivne in aktivne energije, ki se bo planincem gotovo zapisala v srce.
In kaj vse se je na taboru dogajalo? Kot se seveda za planinski tabor spodobi, je bil taborniški duh v znamenju pohodništva. Mladi in dobrovoljni koraki so hodili iz Predmeje na Čaven ter Kucelj, iz Čavna v Tiho dolino (in seveda nazaj) ter na krajši pohod na Malo goro. Pot je bila vesela, razigrana in zanimiva, kajti nastajati so začela nova spoznanja in prijateljstva.
Tabor pa ni bil le v znamenju pohodništva, temveč je ponujal še mnogo poučnih in zanimivih stvari, ki so bile za udeležence izredno zanimive: opazovanje markacij, raznih cvetlic (pri katerih so spoznavali njihove zdravilne učinke), ogled muzejske zbirke na Predmeji, kjer so spoznavali staro orodje. Na obisk so prišli celo prostovoljci gasilskega društva s Cola, kjer so nam predstavili svoje delovanje in njihove pripomočke. Na Mali Gori, kjer so bili povabljeni tudi starši, pa smo spoznavali kakšno je bilo nekoč tu življenje, za kosilo pa smo bili postreženi kot so bili nekoč naši predniki, ki so pridno delali v gozdu: z zabeljeno poletno in kislim mlekom. Planici pa so ves čas po poti vztrajno pobirali tudi pomoljene veje, s kateremi so si zadnji večer naredili taborni ogenj, ki je dal planinskemu taboru pravi pečat.
Spanje v šotoru, taborni ogenj, živahen, a včasih utrujen korak, tesen stik z naravo, spoznavanje naravnih pojavov, razne igre, razvedrilo, spoznavanje drug drugega ter še mnogo drugih pozitivnih stvari, je mladim tabornikom pustilo izredno pozitivno izkušnjo in željo, da se naslednje leto ponovno vidijo. Tako najmlajša planinka (4 leta) kot tudi najstarejši planinec (18 let?) sta odločnega mnenja, da se na naslednjem planinskem taboru ponovno vidijo.
Nas starše pa so pridobljene izkušnje naših otrok na planinskem taboru razveselile, kajti izredno smo ponosni, da so naši otroci v stiku z naravo, da jo imajo radi ter da želja po aktivnosti v naravi premaga željo po moderni tehnologiji, ki dandanes premamlja mlade.
Jasna Rener




