Šturski plac je bil še v temi, ko smo se pohodniki zbirali, da se odpravimo na vsakoletni pohod iz Ajdovščine na Sveto Goro. Kar 56 nas je bilo. Po kratki molitvi in blagoslovu šturskega župnika g. Zorana, smo se z vodnikom Vladimirjem Lemutom odpravili na pot.
Ko smo zapuščali Ajdovščino, se je že danilo. V vasi Cesta smo zapustili asfalt in se po stezi odpravili proti Skriljam. Tam sta nas, tako kot že vsa leta, prijazno sprejela gospodar in gospodinja dvorca Favetti. Zadišalo je po kavi in čaju, pa tudi kaj močnejšega se je našlo. Tako domače smo se počutili, da bi kar ostali. Toda cilj je bil še daleč. Hodili smo po razglednih stezah pod južnimi obronki Trnovskega gozda in korak za korakom nabirali kilometre, ko smo stopali po poteh naših prednikov. 
V vasi Šmihel smo imeli krajši postanek na domu našega vodnika, kjer že tradicionalno ga. Franka poskrbi za nas. Nad Lijakom smo se povzpeli na goriško stran, se spustili v Ravnico in do Prevala, kjer smo se pridružili pobožnosti križevega pota na Sveto Goro. Osem ur smo potrebovali do cilja. Dovolj, da smo se, kot se za postni čas spodobi, pogovorili sami s seboj. Dovolj časa je bilo za pogovor s prijateljem ali znancem v koloni. Dovolj časa je bilo, da smo sklepali nova prijateljstva. Na poti nas je spremljala pomladna narava, cvetoče sadno drevje in petje ptic. Navkljub slabši vremenski napovedi, smo imeli lepo vreme. Prehodili smo 35 km in se imeli lepo. Naslednje leto pa spet pot pod noge.

MG