Pot smo pričeli v Robanovem kotu ob pol sedmih zjutraj, od koder smo se v štirih urah in pol povzpeli na Korošico, kjer stojijo ostanki pogorele koče. Sledil je vzpon na lepotico Ojstrico, ter po grebenu proti Lučki babi in Planjavi. Precej zahtevna pot ob zelo slabih markacijah nas je vodila na Sukalnik in Kamniško sedlo. Za 18 km prvega dne začinjenega z 2300 pozitivnimi višinskimi metri smo potrebovali 10 ur efektivne hoje, s postanki pa 11 ur in 30 minut. Prenočili smo v izjemno gostoljubni Koči na Kamniškem sedlu.
Naslednji dan smo nadaljevali proti Turski gori. Najprej vzpon pod Brano, potem tehnično zahteven spust v Kotliče, ki terja suvereno gibanje v gorskem svetu, iz Kotličev pa še skozi znameniti sod brez dna na Tursko goro, katero smo utrjeni od prvega dne osvojili v hitrih dveh urah. Po lahki stezi smo se spustili na sedlo nad Turškim žlebom, zelo previdno prekobalili zgornji meliščnati del žlebu, v srednjem pa mestoma dodobra pretegnili mišice na zavarovani plezalni poti. Vseh šest se je zelo suvereno gibalo v tem ne ravno najlažjem svetu. Melišče expres nas hitro prestavi na obljudeni Okrešelj in kmalu smo na še bolj obljudenem slapu Rinka. Organizirani prevoz nas je zapeljal iz prelepe Logarske doline nazaj v Robanov kot do avtomobilov. Nižje ob Savinji smo se ustavili in uprizorili pravi piknik z lubenico in kozarčkom za regeneracijo. Turo je vodil Ožbej Marc. Naslednje leto pa nadaljujemo po SPP: Jezersko, Ledine, Rinke, Skuta, Kokrško sedlo, Grintovec, Kočna, Češka koča, Jezersko.

OM