Bralci, ki so prihajali z vseh kotičkov Primorske, od Podnanosa, Vitovelj, Brd, vse do Tolmina, so dan in noč brali in poslušali Božjo besedo v živo. Ker je bil dogodek ekumenskega značaja, sta bili poleg katoliških kristjanov povabljeni še protestantska cerkev iz Solkana in Srbska pravoslavna cerkev iz Nove Gorice.

 

Slovesno odprtje v Dvorani prve slovenske vlade je pospremilo petje dekliškega zbora s Cola, otroci so nato z lučkami in pesmijo v sprevodu prenesli Sveto pismo iz dvorane v ajdovsko cerkev, kjer se branje začelo. Pozdrav in nagovor škofa Jurija je dal svežega vetra v jadra vsem, ki v teh časih težko še verjamejo v moč skupnosti kristjanov.

 

Škof Jurij je začel z branjem prvega poglavja Matejevega evangelija, nato je nadaljeval paroh Miroslav in tako naprej … Beseda, stara več kot 2000 let je postajala živa. Vrata cerkve so bila odprta vso noč, lahko ste prišli, poslušali, premlevali, počivali … in se spet vrnili po svojih opravkih.

 

V soboto se je zvrstila kopica dogodkov, namenjenih vsem generacijam:  svetopisemske urice za predšolske otroke, gledališka delavnica za osnovnošolce, projekcija filma Besede besede za najstnike, delavnica molitve za študente in starejše, zvečer predavanje za odrasle, jam-station za vse. Avla dvorane je bila prijetno napolnjena, obrazi raznolikih generacij so ploskali, prepevali in plesali ob pesmih, ki so donele še cel teden.

 

Mogoče še niste vedeli, da je kralj David imel šotor ob skrinji zaveze, kjer so Izraelci noč in dan, neprestano slavili Boga s harfami, citrami, piščalmi. In tako nekako je bilo v tem koncu tedna, tudi ko smo legli k počitku, smo vedeli, da tam nekje nekdo bere in posluša in da nekdo tudi med našim spanjem govori in nagovarja. Kakšen občutek! Bog ne spi.

V nedeljo je bilo slovo slovesno, brat Jožko je v svoji pridigi spregovoril o ljubezenskem pismu, namenjenem meni in tebi, bend Vozel in zbor šturskih mladink sta dvignila na noge vse, tudi tiste v zadnjih vrstah. Nepozabno, polno ljubezni. Ljudje so bili polni veselja, tudi tisti, ki bi jim lahko rekli 'autsajderji' so se ustavljali in se zahvaljevali. Res, pogovori so se nehote začeli sukati okrog naslednjega maratona, ko bi v krog bralcev lahko povabili še veliko ljudi, od tu in tam, ki še niso prišli na vrsto. Krog je odprt, torej ob letu obsorej!

 

V sredo me je zbudil sms neznane gospe: »Aleluja. Še danes odmeva v meni utrip svetopisemskega vikenda, bilo je čudovito. Hvala in Bog vam vrni vse dobro.« Hvala res zažigaški ekipi. Hvala vsem, ki ste brez oklevanja pristopili zraven. In hvala enemu, ki je ta tek vodil in usmerjal, da je bil lahek kot ples.

 

Darja Brecelj Ipavec