Proslava ob prazniku krajevne skupnosti Vrtovin je mimo. Praznik, katerega se praznuje od leta 1954 v spomin na fašistična zverinstva, ko so Italijani marca 1943 zaprli in internirali kar 37 vrtovinskih žensk in 12 moških. Nekatere in nekateri se niso nikoli vrnili domov. Kratek povzetek zgodovine: "Prispevek Vrtovina med NOB je bil velik. Odločilna in prevladujoča politična dejavnost med drugo svetovno vojno je bila organizirana s strani OF in tej je bila privržena večina vrtovinskega prebivalstva. V partizane se je vključilo 99 domačinov, 23 se jih je vključilo že pred kapitulacijo Italije, 55 po njej, 21 pa je borcev prekomorskih brigad. Vojni davek je terjal življenja 28. vaščanov. Od teh je bilo: 17 padlih partizanov, 10 je bilo žrtev nemškega nasilja, ena ženska je umrla v taborišču Auschwitz. Velika je bila tudi vojna škoda." Kraj torej, ki ve kaj je vojna in kaj je okupatorska agresija. Morda prav zato na hribu nad njo, to je na sv. Pavlu, ponosno stoji cerkvica zgrajena septembra 1945 (tri mesece po vojni) in v kateri so v marmornih ploščah vklesana imena VSEH padlih in ubitih v tem delu Vipavske doline, ne glede na to, na kateri strani so bili. Tule so ljudje zmogli narediti spravo le nekaj mesecev po končani vojni tako kot nikjer drugje v Sloveniji. Mimogrede: cerkvica je bila pred tremi leti v celoti prenovljena, dozidan je bil zvonik, kjer zvoni zvon, ki ga lahko imenujemo zvon sprave - zvon zedinjene Slovenije.

Čestitke Vrtovinu za njegov krajevni praznik in čestitke Vrtovinu za njegovo zgodovino, na katero smo lahko ponosni.

Vilko Brus, predsednik KS Vrtovin, foto Nevenka G.