Kljub dežju, megli in mrazu smo prešernega razpoloženja zakorakali ob Blejskem jezeru.
"Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno to, podoba raja ..."
Po dobri uri hoje smo prispeli v Prešernovo rojstno vas.
"O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta ..."                    
Niti slabo vreme ni kvarilo prazničnega vzdušja. Žirovniški župan je kasneje v svojem nagovoru dejal, "da pravega Slovenca ne dež, ne veter ne ustavi, ko se le ta v Vrbo odpravi."
Po ogledu pesnikove rojstne hiše smo si priredili svojo slovesno akademijo, recitirali smo Prešernovo in drugih slovenskih avtorjev poezijo, pomerili smo se celo v kvizu na temo Prešerna. Ob spomeniku je nato potekala proslava, na kateri je več stoglavo množico nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Da kultura ni le jezik, umetnost, poezija, da je to tudi pogum, strpnost, spoštljiv in razumljiv dialog, skratka kulturni odnosi, je dejal." To je dediščina Franceta Prešerna in dediščina njegove Zdravljice, ki je naša himna."
Zapeli smo skupaj z Nušo Derenda,  se slikali ob Prešernovem spomeniku in se po isti poti , seveda po obvezni blejski kremšniti, vrnili proti svojim domovom. Niti precej podaljšana pot zaradi poplavljenega predora v Bohinjski Bistrici, nam ni uničila prazničnih občutenj.
Medtem ko so neznanci z bodečo žico ovijali Prešernov spomenik v Ljubljani, baje v nekakšen protest, smo Vipavski Jakobčki odstranjevali žice in ograje naše samozaverovanosti, naše zaprtosti in naše sebičnosti.

Naj živi slovenski kulturni praznik!
Silva Vidmar

"Edinost, sreča, sprava,
k nam naj nazaj se vrnejo,
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
de oblast in z njo čast
ko pred, spet naša bosta last."