V nedeljo, 9. junija, se je ob kapelici 'Pri pili' zbrala zanimiva druščina vaščanov v glavnem iz Gaberij, Planine, nekaj pa tudi iz Erzelja in Slapa.  

Kapelico "Pri pili" je leta 1893 postavila družina Poljšak iz Gaberij - po domače Bizjakovi. V tistem času so bili najpremožnejši v Gaberjah, saj so imeli svoj mlin in mnogo vinogradov. Danes od njihove družine nihče več ne živi v vasi.

Po drugi svetovni vojni je bila kapelica zapuščena vse do leta 1993, ko jo je obnovil Jože Marc iz Planine 67a. 

Gaberci so po 26-ih letih ugotovili, da je spet potrebna 'pomladitve'. Obnovili so streho, omet, kip Matere Božje in jo pobelili. V stranske niše pa so postavili na les narisana sv. Pavla in sv. Petra. In zakaj prav ta dva svetnika? Zato, ker je ena niša obrnjena proti planinskemu hribu sv. Pavla, druga pa proti hribu sv. Petra, kjer je nekoč stala cerkvica posvečena prav temu svetniku in je priljubljena točka sprehajalcev iz erzeljske ali gabrske smeri. Nad sv. Pavlom je narisana obstoječa cerkvica, nad sv. Petrom pa obeležje na hribu, kjer je stala cerkvica, križ in zvonček. Tod mimo vodita dve tematski poti, erzeljska 'Med izviri in zaselki' in gabrska 'Krožna pot mimo osmih kapelic'. Eden od smerokazov pa mimoidoče usmerja tudi proti Slapu, po poteh 'Med slapovi in vinogradi'.

Zidarska dela je izvedel Damjan Kobal, pleskarska dela "Pertini"- Aleksander Marc, oba s Planine. Slike je narisala Dora Jež Čehovin iz Zg. Branice. Vse skupaj so finančno omogočili Gaberci.

Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Marko Sabotič, se je predsednik KS Gaberje, Jože Nusdorfer, lepo zahvalil vsem za sodelovanje in prispevke. Družinama Čehovin iz Gaberij in Petrič-Gverila s Planine se je zahvalil za vino, ki je prispevalo k še prijetnejšemu druženju vaščanov.

Na koncu naj povzamem, kaj o tej zanimivi lokaciji, ki si jo za svojo jemlje več vasi, piše v Registru kulturne dediščine Slovenije. Vpis je nastal leta 2001 in pod zvrst je zabeležen vpis: 'spominski objekti in kraji', pod geslom pa: 'znamenje'. In naprej piše: "Znamenje iz 2/2 19. stol. Je zidano in ima tri zidane niše in korčno štirikapno streho. Znamenje stoji ob križišču poti, severno pod zaselkom Lenivec."

Kakorkoli, kapelica ali znamenje, pomembno je, da bo zaradi dobre volje in sodelovanja vaščanov Gaberje ta skupna kulturna dediščina še naprej pozdravljala vse mimoidoče, ki se iz tega ali onega razloga podajojo po teh lepih vijugastih poteh med vinogradi.  

Tatjana Rener