Najprej smo obiskali župnijsko cerkev sv. Križa v Vinici. V osnovi je gotska stavba iz začetka 16. stoletja in je bila v prvi polovici 18. stoletja prezidana  v baročnem stilu. Slika na glavnem oltarju – povišanje sv. Križa je delo našega rojaka Antona Cebeja. Po sv. maši smo si  ogledali  spominsko sobo slovenskega pesnika in prevajalca Otona Župančiča. V viniškem narečju smo prisluhili zanimivemu prizoru iz vsakdanjega življenja ter interpretaciji Župančičeve pesmi Ciciban in čebela. 

Sledil je krajši vzpon na 334 visok hrib Žeželj, kjer stoji božjepotna cerkev Marijinega imena z eno najlepših baročnih oprem. Glavni oltar ima kar tri nadstropja z nišami, iz katerih nas pozdravljajo najbolj znani ljudski svetniki in priprošnjiki. Kraj, kjer stoji cerkev, je bil naseljen že v prazgodovini. Tu je dobra razgledna točka po vsej pokrajini ob Kolpi. Pravijo, da je bila cerkev zidana v davnih časih po zaobljubi. V času turških vpadov so ljudje iskali pomoč pri žeželjski Mariji.

Po dobrem kosilu v domači gostilni Lanterna smo se odpeljali v znamenito romarsko središče Tri fare v naselje Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božje iz konca 14. stoletja, srednja je cerkev Glej človek s konca 15. stoletja, južna pa cerkev Lurške Matere božji iz začetka 16. stoletja.

Belokrajnci, kot sami pravijo pozabljeni in oddaljeni od državnega centra, so gostoljubni ljudje, ponosni na svojo pokrajino, so nam polepšali sobotni dan. Mi pa smo spoznali nove naravne in kulturne bisere naše domovine.

Niko Ličen