V petek, 5. aprila, je bilo pred številnim občinstvom odprtje retrospektivne razstave znanega slovenskega slikarja Andreja Pavliča.

Andrej Pavlič se je rodil leta 1957 v Ljubljani. Leta 1981 je diplomiral na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1984 je samostojni likovni umetnik. Leta 1994 , 2010, 2013 in 2017 je bil izbran za rezidenta Cité International des Arts v Parizu. Do sedaj je imel preko 100 samostojnih in preko 250 skupinskih razstav doma in v tujini (Hrvaška, Srbija, Črna Gora, BiH, Italija, Avstrija, Anglija, Španija, Kanada, Francija, Poljska, Češka, Slovaška, Nemčija, Madžarska). Za svoja dela je prejel več nagrad doma in v tujini. Na tej retrospektivni razstavi je na ogled postavil pregled svojega ustvarjalnega opusa od zaključka študija na Akademiji za likovno umetnost do najnovejših del iz letošnjega leta.

Andrej Pavlič je eden tistih likovnikov, ki so v našem prostoru sicer že vrsto let navzoči, hkrati pa se zdi, da so nekako potisnjeni na obrobje. Razlog za to je morda njihova izrazita individualnost, zunaj kakršnih koli trendov in skupinskih preokupacij, kar zna v naših razmerah biti problem. Umetnik je znan po svoji kakovostni in neoporečni gradnji zgodbe in same tehnike. V slovenskem prostoru je eden redkih, ki se poslužujejo raznovrstnih likovnih praks in pri tem ohranjajo svojo temeljno ustvarjalno bit, po katerem so dela tudi prepoznavna. Lahko bi rekli, da sta se stanovitnost in odločnost pri izkazovanju lastnega stila, ki se je izpopolnjeval skozi leta avtorjevega življenja, v novejših kot tudi starejših delih pokazala kot konstantna sopotnika, ki nikoli ne razočarata.

»Pavličeva dela so venomer odganjala predvideno resnico in se korenito bojevala proti dorečeni avtoriteti likovne kritike. Čas, kot edino merilo vsega, je vsekakor ključen pri umetnosti in njegova neoporečnost se čedalje globlje dotika vseh Pavličevih stvaritev. Avtor verjame v moč časovne distance, kajti s tem dela doživijo temeljno preobrazbo, da so dovolj močna in vzdržijo niti časa ter postanejo eden izmed temeljev sodobne umetniške produkcije,« je o njegovem delu zapisala umetnostna zgodovinarka Eva Pavlič Seifert. Kot izjemno odkrit človek je Pavlič tudi izjemno odkrit slikar. Razstava je na ogled do 26. aprila.

10. maja bo otvoritev še ene retrospektivne razstave. Svoj ustvarjalni opus bo na ogled postavil naš vipavski ustvarjalec Lucijan Bratuš ob svoji sedemdesetletnici. Bratuš je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1971, leta 1973 pa je končal še grafično specialko pri Marjanu Pogačniku. 1987 je začel predavati kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sprva kot zunanji sodelavec (1991 je bil izvoljen v naziv docent), od 1995 je bil redno zaposlen, 2001 pa je bil izvoljen za izrednega in 2007 pa do upokojitve 2015 za rednega profesorja za vizualne komunikacije. Bil je tudi gostujoči profesor na akademijah v Cluju, Skopju, Krakovu in Zagrebu. Lucijan Bratuš se ukvarja s slikarstvom, risbo, grafiko, grafičnim oblikovanjem, tipografijo, kaligrafijo in fotografijo. Glavnino njegovega slikarskega opusa predstavlja ekspresivna figuralika, v kateri odmeva zlasti delo Francisa Bacona in Marija Preglja.

Vladimir Bačič