Našo najmanjšo podružnično šolo letos obiskuje skupno 16 učencev. Klub temu, da razredi štejejo manj, kot je prstov na obeh rokah, so si predanim delom in ljubeznijo do domačega okolja pridelali priznanje na najvišji evropski ravni z raziskavo kulturne dediščine majhne vasi daleč od velikih urbanih središč.

V četrtek, 9. decembra 2021dopoldne, je uro potekala slavnostna prireditev ob zaključku Dnevov evropske kulturne dediščine, na kateri so se predstavile zmagovalne ekipe. Na natečaju Mladih raziskovalcev evropske dediščine (MRED) sta bila med več kot stotimi prispelimi prispevki iz cele Evrope izbrana dva prispevka iz Slovenije v vsaki starostni kategoriji. Učenci podružnične šole Vrtovin pod vodstvom mentoric Tanje Maver Jamšek in Polone Žorž so bili izbrani med pet zmagovalnih šol Evrope na natečaju Mladih raziskovalcev evropske kulturne dediščine (MRED). Nagrado za zmago v starostni skupini od 6 – 10 let so prejeli za zbornik z naslovom 'Malni, žage in fužine na Vrtovinščku – Zbirka spominov in pričevanj Vrtovincev'. V okviru razstave v telovadnici PŠ Vrtovin je nastal domiseln in nazoren pregled vseh popisanih mlinov, žag, fužin in stop na Vrtovinščku. Tako se je Vipavska zopet znašla na zemljevidu evropske kulturne dediščine.

V primeru, da ne bi vladale pandemične razmere, bi učenci na podelitev odpotovali v Strasbourg, kot je bilo to običajno v preteklosti. Tako pa so nacionalni koordinatorji obljubili povabilo na ogled kulturnega utripa Maribora.

Projekt evropske kulturne dediščine je pri raziskovanju skritih zakladov kulturne dediščine v našem okolju dal učencem mnogo motivacije in veliko so se naučili. Ob nastajanju zbornika ni nihče pomislil na evropski natečaj. Vodilna nit je bila, da se v projekt vključi čim več starostnikov iz lokalnega okolja, ki otrokom lahko povedo 'iz prve roke', kako se je nekoč v Vrtovinu živelo z Vrtovinščkom. Tako ima nastalo delo, zlasti zbornik, še posebno vrednost, ker so vanj vključeni starostniki, katerih spomini segajo še v obdobje med obema vojnama, skratka daleč. Žal so nekateri od njih z nami le še v dobrem spominu in smo jim za storjeno hvaležni. Zapis o snovni dediščini sega tudi v sfero nesnovne dediščine, saj posredno močno izraža sposobnost Vrtovincev, da so tradicionalno kmetijstvo dopolnjevali z obrtništvom in za tise čase zelo naprednim koriščenjem vodne energije, izdelavo orodja in domiselnostjo tehničnih rešitev.

Ampak dobre stvari imajo navadno daljšo brado, kot jo premore bežen pogled. Marca 2016 je na naši šoli kot Gost večera gostovala gospa Magda Saksida. V pogovoru z moderatorko prof. Ivano Slamič pobrska po spominih na šolanje na dobravski šoli in še o marsičem. A gospa Magda spominov ni pustila v sivino pozabe. V knjigi 'Skrito v vablenci' je zapisala spomine iz mladosti in anekdote, stkane v okolici Vrtovina, kjer je preživela mladost. Bila je ena tistih, ki je odprla nov pogled na stvari, ki jih gledamo vsak dan, pa jih ne vidimo. Terase, vablence, bregovi, strmine, potočki so dobili dodaten zorni kot in vrednost.

Suhozidne terase so vidne vsem in ob misli, da so bile zidane z znojem in mišicami, se prikrade misel: »Nekoč in nikdar več!« Vablence so skriti sestavni del teras in jih nevešče oko zlahka spregleda. Še bolj skrivnostno je bilo življenje v grapah, kjer je na dnu tekel studenec ali manjši potok. V raziskovanju teh prikritih lokalnih biserov je bilo še samo vprašanje časa, kdaj bo otroška radovednost ob mentorski vzpodbudi in usmerjanju končala v eni od pozabljenih grap, ob podrtiji enega od preminulih mlinov.

Ko je že kazalo, da smo o mlinih na Vipavskem odkrili, napisali in povedali že skoraj vse, so Vrtovinski otroci skupaj z mentoricama in ob izdatni in nesebični podpori mnogih sovaščanov dodali mnogo kamenčkov v mozaik znanja in vedenja o mlinih, fužinah, stopah in žagah, ki jih je gnal Vrtovinšček. Na vsega nekaj več kot dveh kilometrih je vas imela 14 obrtnih objektov, vezanih na vodni pogon. To je en objekt na manj kot 200 m potoka, 14 v 500 m višinske razlike. Dva mlina sta bila še nižje na polju – skupno 16! Imamo še kje tak potok?

Bolj kompleksen pomen te naloge dobimo šele, ko v niz postavimo raziskovanja vablenc (l. 2018-19), teras (l. 2019-20) in mlinov, stop, žag in fužin (l. 2020-21). Nekako se prikrademo na prag modrosti in kompleksne iznajdljivosti prejšnjih rodov, ki so tam živeli. S terasami so oblikovali pridelovalne površine. Z vablencami so preprečili erozijo in razdiralno moč občasnih obilnih padavin in jo obrnili sebi v prid. Vse skupaj so nadgradili v sožitju s potokom in lokalnimi izviri, ki so nudili vodo za pitje, zalivanje in energijo. Kljub vsem posegom je bil potok še vedno poln rakov in postrvi. Kombinacija, ki je dala vrt Vipavske in krajinsko ime Vrtovin, ki je vse to z eno besedo povezalo v celoto.Vsekakor gre za naselje v okolju, ki so ga predniki oblikovali z občutkom in sožitjem z naravo. Raziskovanje preteklosti nam lahko kaže pot v prihodnost. Vsekakor je kultura prednikov tista, ki jo bomo še kako potrebovali.

Peter Valič v sodelovanju z mentoricama projekta

Tanjo Maver Jamšek in Polono Žorž