Leta 2005 je Svet Evrope pot razglasil za Evropsko kulturno pot, da bi tako predstavili spominska mesta povezana z življenjem in kultom enega najbolj priljubljenih svetnikov Evrope, Svetega Martina. Leta 2016, ko smo praznovali 1700. obletnico rojstva sv. Martina Tourskega, ga je Svet Evrope imenoval tudi za evropsko osebnost za leto 2016.

Pohodna in romarska pot poteka tudi skozi Slovenijo. V Vipavski dolini in na njenem obrobju imamo kar štiri cerkve posvečene temu svetniku: na Brjah, v Gaberjah, v Mančah in v Žapužah.

Pohodna pot je namenjena romarjem, pohodnikom, športnikom – torej vsem, ki imajo radi naravo in kulturno dediščino. Urejena in označena je že od Sombotela do našega Logatca ter na nekaterih odsekih preko Italije v Francijo. Predavateljica nam je predstavila primere dobre prakse iz nekaterih krajev ob poti: iz samega Sombotela, pa iz Maribora, Dugega Sela na Hrvaškem in Albenge v Italiji, ki so tako snovno kot nesnovno kulturno dediščino, ki je povezana s sv. Martinom, vključili v življenje lokalne skupnosti in pripravili različne dogodke za romarje, pohodnike in seveda za turiste. Predavateljica je poudarila, da se tako s potjo med ljudmi ustvarjajo vezi za bolj humano, demokratično in vzajemno Evropo, saj je pri iskanju in graditvi evropske identitete nujno tudi tkati vezi med predstavniki civilne družbe in si skupaj prizadevati za preseganje ustaljenih negativnih predstav in predsodkov. Predvsem bi radi v ta projekt vključili čimveč mladih npr. kot turistične vodiče, kot promotorje kulturne dediščine, ki bi jo lahko v medgeneracijskem povezovanju spoznavali, osvajali, tudi oplemenitili in delili naprej.

V Sloveniji pot usmerja Evropski kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija. Pot čez Slovenijo je dolga približno 550 km in poteka od slovensko-madžarske meje v kraju Domanjševci do mejnega prehoda z Italijo v bližini Opatjega sela. V skladu z zgodovinskimi dejstvi sledi stari rimski cesti, ki je povezovala mesto Savaria (Madžarska), kjer se je sv. Martin rodil, z mestom Pavia (Italija), kjer je odraščal in kjer je tudi začel kariero rimskega vojaka. Celotna pot je dolga približno 2200 kilometrov. Povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Konča se v mestu Candes, kjer je sv. Martin umrl. Pot povezuje kraje Martinovega življenja in tudi kraje njegovega čaščenja.

Urejena pot sv. Martina po Vipavski dolini lahko predstavlja nove priložnosti za naše kraje. Predavateljica je izrazila željo, da bi predvsem tisti štirje kraji s cerkvami sv. Martina (Brje, Gaberje, Manče, Žapuže) prepoznali nove priložnosti in bi v povezavi s tem bogastvo kulturne dediščine znali uporabiti za nadaljnji razvoj kraja.

Zdenka Žigon