Drugi razlog je, da takšna domišljijska bitja pritegnejo otroke, še najraje prijazne čarovnice. Na razstavo je tako mogoče pripeti številne pravljice in knjige ter slikanice.

Razstava je tako odličen način, da otrokom še posebej približamo knjižnico in vse, kar ima in jim lahko ponudi na poti odraščanja. Ta razlog je tudi najbolj pomemben.

Ne nazadnje: dogodek je tudi srečanje, na katerem je mogoče reči katero o vzgoji in zdravem razvoju najmlajših, mar ne?

In še mimogrede: sodelavke so pripravile tudi razstavo številnih slikanic in knjig o čarovnicah in drugih pravljičnih bitjih; knjižnica jih hrani zares veliko! Lavričeva knjižnica je čarovnice uporabila tudi v Uganki meseca – poiščite vprašanja in odgovorite nanje.

Kaj o čarovnicah pravijo zgodovina,  etnologija in običaji po svetu?

Čarovnice so domišljijska bitja, ki naj bi po prepričanju nekaterih imela nadnaravno moč in se delijo na dobre in zlobne. V naših krajih so jih imenovali: coprnica, veša, vešča, vračnica, bajanca, klekarca, kvatrna baba, sveta baba, bosaruna, baba vida, švilaprerokvila, lamia, furia.

V zgodovini so mnogo žensk, ki so bile drugačne po obnašanju, obtožili čarovništva, ker da so uporabljale zelišča in imele nadnaravne moči povezane z naravo ter so izvajale razne obrede zdravljenja. Včasih je bil razlog že to, da so bile zelo lepe ali zelo grde.  Obtožili so jih, da so krive za nesreče, da čarajo vreme in da s čarovno močjo povzročajo škodo ljudem in živalim, da na poljih odvzamejo pridelek in kradejo kravam mleko. Znajo vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah, obdanih z ljubezensko magijo. Pred njimi so se branili s soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko … Ljudje so verjeli, da s pomočjo črnih bukev izvajajo uroke,  da letijo, da hodijo plesat na gore, npr. na  Slivnico, Klek, Grintavec in Rogaško goro. Mnoge so zaradi tega po nedolžnem zgorele na grmadi. Čarovnice se kot del bajeslovja in zgodovine pojavljajo v mnogih delih sveta.

V pravljicah pa nastopajo čarovnice kot bitja, ki povzročajo zmedo, zamešajo stvari, lahko so dobre ali hudobne. Med seboj si običajno niso podobne. Poznamo majhne, velike, prikupne in grde. Njihovo prevozno sredstvo je običajno metla. Oblečene so v pisana oblačila. Prijatelji čarovnic so palčki, duhovi, vražički, vampirji, vile. V Italiji je znana čarovnica Befana, ki po novem letu, na praznik Svetih treh kraljev otrokom raznaša darila. V ZDA praznujejo 31. oktobra Halloween, kot dan spomina na prednike. Takrat se našemijo v duhove, čarovnice, vile in na vidna mesta postavljajo buče s svečami.

Artur Lipovž

Viri:

Slovenski etnološki leksikon, 2004

Beaumont, Emilie: Podobe čarovnic, 2007