V nedeljo 2. septembra, ko naj bi odšli na izlet, je bilo slabo vreme, zato smo ga prestavili na drugo nedeljo v oktobru. Jasno, dokaj toplo jesensko jutro nam je tokrat obetalo prijeten dan. Namenili smo se v Pivko, v Park vojaške zgodovine.
Pred komando v stari, sedaj lepo obnovljeni italijanski vojašnici nas je pričakal vodič, ki nas je pospremil v paviljone s tematsko pripravljenimi razstavami tankovskih, artilerijskih in letalskih zbirk, poseben poudarek pa je dal jugoslovanski podmornici Zeta, katere notranjost smo si po skupinah z zanimanjem ogledali. Posebno mesto pa ima tudi razstava o nastanku slovenske države in vojni za njeno samostojnost.
Polni vtisov in z mnogimi v mislih postavljenimi vprašanji, smo odšli, nekateri iz nostalgije, drugi pa iz radovednosti še v vojaško kantino na vojaški pasulj, ki je bil prepoznavna hrana jugoslovanskih vojakov.
Prijetno okrepčani smo nato krenili na pohod po Poti vojaške zgodovine. Na Primožu, hribu nad Pivko, sta nas pričakala vodnika, ki sta nam predstavila pomen te vzpetine v zgodovini in nas popeljala v notranjost, v živo skalo izklesane podzemne utrdbe s petsto metri podzemnih rovov, skladišč in bivalnih prostorov, ki naj bi služili pri obrambi Rapalske meje. Po omenjenem ogledu smo odšli po dobro označeni poti naprej proti Šilentaboru, zelo razglednem vrhu, kjer je nekoč stal največji utrjeni kompleks na slovenskem. V prijetnem popoldanskem soncu smo poklepetali z Martinom Krpanom opremljenim s pravim kijem in mesarico. Čeprav brez svoje kobilice je ta dan tam pozdravljal pohodnike organiziranega pohoda po Poti vojaške zgodovine. Prijazni domačini pa so tudi nas postregli z dobrotami, ki so jih pripravili pohodnikom.
Žal je čas kar prehitro mineval in morali smo se spustiti še do Narina, kjer nas je čakal avtobus. Peljali smo se na Mašun, jaso sredi snežiških gozdov, kjer se je v tamkajšnjem gostišču, ob dobri hrani odvil še zadnji del našega izleta.
Naš namen, doživeti zanimiv dan, spoznati in si ogledati nekaj zanimivega s krajšim pohodom in prijetnim druženjem na zaključku je bil v celoti dosežen. Bili smo si enotni. Tako blizu, tako zanimivo, pa do sedaj mogoče premalo poznano.
PD Ajdovščina
Planinska sekcija Kamnje
