Jaslice so od svojega običajnega mesta pod krstnim kamnom podaljšane v prezbiterij vse do glavnega oltarja, kar pomeni, da se razprostirajo na kar sedmih metrih dolžine. Mesto Betlehem ni porinjeno v ozadje, ampak zaseda osrednje oziroma najbolj vidno mesto v jaslicah, saj se po evangeljski zgodbi Jezus sicer res rodi v prostoru za živino, ker v prenočišču ni bilo prostora, vendar pa ta hlev ni na gmajn'ci, temveč v Betlehemu. Pastirji so postavljeni na poljane za mestom, kar jim omogoča, da so usmerjeni proti novorojenemu Detetu, hkrati pa tudi proti ljudem v cerkvi, da ti lahko vidijo njihove radostne obraze in skromne darove, ki jih prinašajo. Na drugi, vzhodni strani, je vzšla nova zvezda, ki so ji sledili modri in tako našli pot do Jezusa. Arhitektura mesta in tudi rastlinje nista postavljena v naše podnebje, ampak poskušata prikazati kraj, kjer se je pred več kot dva tisoč leti rodil Odrešenik.

Jaslice so tudi tokrat postavljali birmanci skupaj s svojimi starši. Glavno delo – ogrodje, nebo, gradnjo mesta in elektroinštalacije – je opravil Lojze Vidmar ob pomoči žene Katarine. Za zadostno količino mahu je poskrbelo vseh deset birmancev s Predmeje, Otlice in Kovka. Ti so v družbi staršev tudi postavili pašnike, drevje ter vse ljudi in živali, ki pripovedujejo božično zgodbo.

Na predlog domačega župnika Petra je pred oltarno mizo tudi večji kip Deteta Jezusa; udobno zibelko mu je pripravil David Krapež. Poleg jaslic so birmanci poskrbeli tudi za božično drevo in ga razsvetlili s prazničnimi lučkami, na zvonik cerkve pa so namestili zvezdo, ki kaže pot.

Katarina Vidmar, tekst in foto

Jaslice so tudi letos postavljali birmanci skupaj s svojimi starši. Glavno delo – ogrodje, nebo, gradnjo mesta in elektroinštalacije – je opravil Lojze Vidmar ob pomoči žene Katarine. Za zadostno količino mahu je poskrbelo vseh deset birmancev s Predmeje, Otlice in Kovka. Ti so v družbi staršev tudi postavili pašnike, drevje ter vse ljudi in živali, ki pripovedujejo božično zgodbo.