Peljali smo se do konca Podkraja, na Mlake, kjer smo parkirali avtomobile. Nekaj metrov smo se vrnili po glavni cesti, nato pa krenili navkreber po cesti mimo nekaj hiš. Tu se nam je pridružil prijazni kuža, ki nas je 'vodil', spremljal na celotnem pohodu. Kmalu smo prišli na gozdno cesto, ki se je počasi vzpenjala proti cilju – na malo poznan Javorjev grič, ki leži na višini 1137 metrov. Pot pelje po gozdu, tu pa tam se odpre pogled proti jugu na pogorje Nanosa, Snežnika, Slavnika in Javornikov,  obdanih z  jutranjo meglico, v daljavi še Kum in Krim. Nad nami je modro nebo prekrivalo nekaj oblakov, ki so nudili prijetno temperaturo za hojo, nato pa se je naredil lep sončen dan. V gozdu ob poti smo opazili leseno hišo.  Nedaleč naprej, za ovinkom je travnik, na obrobju  so ob gozdu na razgledni točki  glamping hiške in večja domačija. Kmalu smo prišli do jase sredi gozda z lovsko opazovalnico in posodo za krmljenje živali. Naredili smo krajši postanek. Gozdna pot se je nadaljevala, mi pa smo zavili  levo na strmejši kolovoz, ki je proti vrhu vedno bolj poraščen – to kaže, da se ne uporablja več. Tudi vrh je neizrazit,  poraščen in nerazgleden. Zato smo hojo nadaljevali po krožni poti, na kateri so bili še ostanki zadnjega sneženja, nazaj na jaso, spraznili nahrbtnike in seveda je pred odhodom nastala še skupinska fotografija. Po poti prihoda smo se vračali v Podkraj, na izhodišče četrtkovega pohoda za dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina