Četrtkova obveznost nas je, tako kot vsak četrtek, klicala za stari mlin. Močno deževje v zgodnjih jutranjih urah se je umirilo, temni oblaki pa so ostali. Vremenska napoved za odmerjeni čas pohoda ni bila obetavna, a za krajši pohod  vreme za nas ni ovira. Zbranih 18 četrtkovih pohodnikov se nas je podalo po stezi  mimo rimskega obzidja, na katerem je bilo slišati ropot pridnih rok, ki bodo pripomogle k še lepšemu izgledu  mesta. Po Vilharjevi ulici smo prišli v športni park Pale, ki nudi veliko izbiro športnih dejavnosti. Od tu vodi naravoslovna učna pot do izvira Hublja. Zaradi razmočenosti terena smo izbrali  priljubljeno ajdovsko pešpot po pločniku do izvira Hublja, ki se dviga ravno toliko, da smo predihali pljuča. Prilegel se je krajši postanek za razglede  naravne znamenitosti izvirov vode izpod pobočja Gore. Hubelj je znan kot hudourniški, tokrat pa zelo umirjen. Najlepši ogled nudi po obilnem deževju; takrat privablja obiskovalce od vsepovsod.  Njegovi izviri poganjajo hidroelektrano že od leta 1929. Naravne danosti Hublja so prepoznali in izkoriščali tudi že stari Rimljani. Prijazna mimoidoča pohodnica je prispevala k skupinski fotografiji.  Nadaljevali smo po makadamski poti,  imenovani Rimska cesta, ki vodi na glavno cesto Ajdovščina - Col.  Ob poti lepih razgledov ni, le enkrat se odpre pogled na Ajdovščino in daleč naokoli. S poti se odcepi več sprehajalnih stez, lahko se povzpnemo proti  Gori, na vrh Stare Babe ali Zelenemu Školu, proti jugu pa številne steze  vodijo v zaselke Ajdovščine, zato  lahko hitro zaideš v napačno smer. Po zelenem gozdu smo hodili vse do križišča s tablo z oznako za Kovk. Zapustili smo rimsko cesto in se po strmem kolovozu, ko je bilo potrebno paziti na kolena,  spustili v Ajdovščino do zaselka Slejkoti. Presenečeni  smo ugotavljali, da niti ne opazimo, kako se mesto spreminja in širi. Malo levo in desno po ulicah, na povabilo še k našemu pohodniku na pijačo in prigrizek. Tu se je uresničila vremenska napoved, začelo je deževati; ni nas zmotilo, ker smo bili varno pod streho.  Ob vračanju smo si na transformatorski postaji ogledali novo nastali grafit nogometaša in logotip nogometnega kluba Ajdovščina. Za konec pohoda še obvezna kavica v kavarni Ave.  Četrtkovi pohodniki smo tako izpolnili svojo obveznost, v dveh urah prehojenih sedem kilometrov, smo veliko naredili za dušo in srce. ms