Leta 1995 jo je 36-letno na poti na kliniko 'zadela strela'. Njen 26-letni nečak, prav tako zobozdravnik,  je bil na mestu mrtev, ona pa je bila zelo težko poškodovana, da je nekaj dni ležala v komi in so jo ohranjali pri življenju le medicinski aparati. Zdravniki so popolnoma obupali nad njenim stanjem in so se že odločili, da odklopijo aparate. Le njena sestra, ki je prav tako zdravnica, je vztrajala, naj jih še pustijo delovati. Med komo je Gloria stala na drugi strani resničnosti, v onostranstvu ter se smela spet vrniti, da bi bila pričevalka tistim, ki ne morejo verovati. Srečala je neskončno Božjo ljubezen, pa tudi vse grehe, ki so težili njeno dušo iz časov, ko ji je v življenju bil pomemben denar, lepota, uspešnost, zabava in razuzdano življenje.

Po vrnitvi v življenje in po čudežni ozdravitvi danes gleda na življenje in na vero povsem drugače: »Vera je ljubezen, je mir. Bog noče našega trpljenja, daje nam zapovedi, ki so delo zaljubljenega Boga. Bog hoče živeti v naših dušah. On je naš Oče, ki nas ljubi in noče, da trpiš. Videla je, da za trpljenje ni kriv Bog, kot je sama v preteklosti mislila, ampak sami, ki si svojim ravnanjem to povzročamo.« Pravi, da je bilo grozno, ko je videla svojo knjigo življenja in da je bila na poti pekla. Bog pa je hotel, da se zveliča in jo je zato vrnil v življenje, da danes pričuje o neskončni Božji ljubezni.

Ob poslušanju njenega  triurnega pričevanja so se nam razblinili  vsi dvomi v resničnost izpovedi, ki so se nam morda pojavili ob prebiranju njene knjige.

Niko LIčen