Zakaj izobraževanje zaposlenih?

V današnjem času se organizacije soočajo s pomanjkanjem delovne sile na različnih področjih dela, zato je vlaganje v človeški kapital ključno tako pred vstopom na trg dela, še bolj pa med zaposlenimi oz. med starejšim delovno aktivnim prebivalstvom z namenom pridobivanja temeljnih in specifičnih poklicnih kompetenc, ki jih potrebujejo za bolj učinkovito opravljanje svojega dela.

Na trgu dela se že kaže pomanjkanje delavcev v določenih panogah. To pomeni, da je potrebno pridobiti delovno silo z ustreznimi znanji in s kompetencami. Zato je temeljnega pomena, da mlade usmerjamo v iskane poklice, da bi ustrezno znanje pridobili žev obdobjušolanja in praktičnega usposabljanja. Ker pa je število mladih trenutno manjše kot število starejših, bodo s prerazporeditvijo dela potrebna delovna mesta zasedali že zaposleni oz. starejši, ki ponovno vstopajo na trg dela, ali pa so že zaposleni znotraj organizacije in morajo zaradi prekvalifikacije dela pridobiti dodatna znanja in kompetence. Izobraževanje zaposlenih je zato temeljnega pomena za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja in posledično dolgoročne uspešnosti državnega gospodarstva.

Srečanje gospodarstvenikov in izobraževalcev

V dvorani ljudske univerze sta na strokovnem dogodku vse prisotne sprva nagovorila Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina in mag. Zvonka Pangerc Pahernik, koordinatorica dogodka z Andragoškega centra Slovenije.

Po nagovoru je sledil daljši strokovni prispevek Nives Fortunat Šircelj iz Zavoda Zaposlise, ki je pomen učenja starejših poudarila z demografsko sliko prebivalstva, iz katere je razvidno, da je število oseb, starejših od 65 let, večje kot število mladih do 15 let, zato bosta morala v letu 2050 dva aktivna prebivalca delati za enega upokojenega. To bo prineslo spremenjene načine dela in predvsem okrepilo pomen izobraževanja in vlaganja v razvoj znanj in kompetenc starejših zaposlenih.

V drugem delu srečanja smo čas namenili predstavitvi dobrih praks in razpravi. Zoran Keser z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije je poudaril, da bodo podjetja povečala svojo konkurenčnost le na podlagi višje usposobljenosti kadra, s tem da je ključno, da z usposabljanjem zaposlenih uvedemo tudi poslovne izboljšave oz. novo znanje vpeljemo v prakso.

Nataša Čermelj iz ajdovskega podjetja Mlinotest je predstavila pozitivne izkušnje z delovanjem Kompetenčnega centra, v katerem je cilj preko razvoja kadrov na področju hrane okrepiti kompetence zaposlenih na vseh nivojih dela in tako prispevati k boljši konkurenčnosti podjetja.

Mag. Eva Cvelbar Primožič iz podjetja KolektorGroup je celovito opisala pozitivne izkušnje in učinkovitost vpeljave mentorskega sistema izobraževanja, ki ga v podjetju uporabljajo ne le pri dijakih in študentih na praksi, ampak tudi pri novo zaposlenih, prerazporejenih na drugo delovno mesto, pri dlje časa odsotnih z dela ali pri delavcih, napotenih v tujino.

Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj, je predstavitve zaokrožila z izkušnjami, ki jih beležijo pri vključevanju starejših zaposlenih v različne izobraževalne programe. Na ptujski ljudski univerzi so pridobili veliko pozitivnih povratnih informacij od vključenih v izobraževanje, kar priča o tem, da si ljudje želijo novih znanj iz različnih področij, ki niso nujno vezana na področje njihovega dela.

Skupni pristop k iskanju rešitev

Dogodek smo zaključili z diskusijo, ki jo je vodila direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja. V živahni zaključni razpravi sta poleg mag. Eve Cvelbar Primožič in Mojce Volk sodelovala še Brigita Habjan Štolfa iz Razvojne agencije ROD Ajdovščina in David Pizzoni z Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Izhodišče razprave je bil izziv, s katerim se številni delodajalci že danes soočajo, to je pomanjkanje ustreznih kadrov.

Zanimivo dejstvo o mladih iskalcih zaposlitve je izpostavila mag. Eva Cvelbar Primožič iz podjetja KolektorGroup, ki je povedala, da mladi kljub ponujanju kadrovskih štipendij le-teh ne sprejemajo radi, saj imajo raje svobodno odločanje pri izbiri delodajalca po koncu šolanja. S tem so se odprla številna vprašanja in pomisleki na težavo motiviranosti mladih generacij za učenje in postopno napredovanje na področjih dela ter na razlike med generacijami in obdobjem, v katerem živimo.

Vsi sodelujoči so se strinjali s pomembnim pomenom izobraževanja v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih dela ter predvsem s pomenom institucionalnega povezovanja.Pomembno je nenehno sodelovanje gospodarstvenikov in zavoda za zaposlovanje, ki lahko iz svoje baze iskalcev zaposlitve k delodajalcem usmerja kvalificirane ljudi oz. tiste, ki so motivirani in pripravljeni na učenje. Tudi starejši, ki se po mnogih letih lahko spet znajdejo na trgu dela ali prevzemajo druga delovna mesta, morajo biti pripravljeni na spremembe in na učenje, ki ga spremembe prinašajo s seboj. Dober zaposlen je tisti, ki obvlada svoje delo in se dobro počuti. Z izobraževanjem pa človek tudi osebnostno raste, zato izobraževanje zaposlenih nikakor ni potrata časa, ampak dolgoročni cilj, ki lahko pripelje do boljših uspehov in večje učinkovitosti delavca.
V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da bi se morali zavzemati za izboljšanje »ugleda« poklicnega izobraževanja, ki naj nikakor ne bi bilo le izbira za učno šibkejše, ampak bi bilo potrebno mladim predstavitinjegove prednosti, saj je v poklicnem izobraževanju veliko možnosti za karierni razvoj bodisi v podjetju bodisi v razvoju lastne dejavnosti in hkrati možnost za pridobitev najbolj specifičnih poklicnih znanj, ki jih splošni izobraževalni programi ne nudijo.

Izobraževalne organizacije, podjetja in druge institucije čakajo številni izzivi, najti pa moramo skupni pristop, saj bomo le v povezovanju in sodelovanju lahko učinkovito reševali težave.

Teja Volk