Med vsemi 22. pohodi, ki jih organizira društvo DEŠK, smo imeli tokrat res lepo zimsko vreme. Pred Domom krajanov se nas je zbralo okrog 70 pohodnikov. Širom po Sloveniji so se odvijale razne pustne povorke, medtem ko smo izgledali planinci v popolni zimski opremi tudi kot maškare. V zaledju vasi je bila samo siva trava, po pobočju se je plast snega večala tako, da je pri Zagriži merila že 15 cm.

Redni oddih pri Zelenem Školu ob Žepovski kapelici je bil bolj kratek, ker se v ozki gazi polmetrskega snega ni dalo dolgo počivati. Par požirkov pijače ter nekaj sladkega se je po dveh urah hoje že dobro prileglo. Preko roba je zapihal ledeni veter in uporabiti je bilo potrebno vsa topla oblačila za vzpon na vrh Sinjega vrha. Bolj izkušeni pohodniki, kot so Božo, Darko, Florjan ter Samo so orali novo gaz proti s soncem obsijanemu vrhu. Posamezna drevesa so bila posrebreno od ivja. Vsi nasmejani smo se postavili poleg točke na vrhu ob križu in napravili škljoc v pravem trenutku. Dobre tri ure, kolikor je vzpon trajal, so zmogli tudi najmlajši od 6 do 8 let; Lara, Ivan, Filip in Hana. Stalni gost iz zamejskega Krasa (Slavko) pa je zaokrožil starostno skupino pri osemdesetih.

V domačiji pri Hieronimu so nas topli plameni iz odprtega ognjišča ogreli in prijetno utrujeni smo sedli za mize. Za napore na poti smo bili nagrajeni s kmečkim krožnikom ter dobro kapljico, za kar sta poskrbela dobra znanca Marko in Milan. Po predahu je sledila zabeležka v knjižice ter obvezna gasilska pred vrati domačije in spust v dolino. Med potjo proti robu Gore smo se ustavili še pri Likarjevi na domačem siru. Maškar na poti nismo srečali, smo pa v domu na koncu pohoda okusili prave pustne krofe.