Ob tem se mi je postavilo vprašanje, kaj je kulturna dediščina: ljudje ali materialne stvari? Ob zaključku zanimivega dneva se mi je odgovor na vprašanji vnovično potrdil.

Lokalno kulturno dediščino lahko odkrivamo, spoznavamo in doživljamo na različne načine in pristope. V dobi digitalnih tehnologij se lahko po dediščinskem kraju sprehodimo kar iz domačega fotelja. S pomočjo tehnologije izboljšana/obogatena resničnost (ang. augmented reality) lahko v resnični svet dodamo elemente iz preteklosti in si tako lažje ustvarimo sliko, kako so živeli naši predniki. Če smo bolj tradicionalni, si lahko v zgodovinskem kraju najamemo turističnega vodnika. Najlepše doživetje in izkustvo kulturne dediščine pa je, ko utrip življenja v kraju na spontan in edinstven način pričarajo domačini, ki v kraju živijo in mu s svojim načinom življenja dajejo svoje srce in dušo.

To pristno doživetje sta izkusila tudi slikar Sergio Giusto in njegov prijatelj iz Albenge – kraja v Liguriji (blizu Genove), ki v okviru evropskega projekta NewPilgrimAge: Reinterpretacija dediščine sv. Martina in z njim povezanih vrednot (več https://www.interreg-central.eu/Content.Node/NewPilgrimAge.html) hodita po Martinovi poti od njenega začetka na Madžarskem (kraj Sombotel) do Albenge. V različnih mestih na Madžarskem, Sloveniji, Hrvaškem in Italiji se srečujeta in povezujeta z župani, šolami in domačini. Na pristen način želita širiti spoznanje, da nas lahko prav dediščina spodbuja k povezovanju med kulturami in narodi, hkrati pa lahko različne dediščinske aktivnosti veliko pripomorejo k opolnomočenju ljudi, ki dediščino na različne načine ohranjajo in predstavljajo.

Pot sv. Martina (Via Sancti Martini) poteka tudi po Sloveniji in Vipavski dolini. Zaradi zgodovine in vpliva Oglejskega patriarhata, ki je bolj častil svoje svetnike, življenje sv. Martina na Primorskem ni toliko poznano kot na Štajerskem. Kljub temu pa je želja ZRC SAZU sodelavcev, ki pri projektu NewPilgrimAge sodelujemo kot strokovni partnerji, da s pomočjo projekta in popotnika Sergeja tudi v Vipavski dolini začnemo bolje promovirati dediščino sv. Martina in širiti njegove vrednote, ki so povezane s solidarnostjo, deljenjem in pomočjo šibkejšim. Legenda sv. Martina namreč pravi, da se je kot rimski vojak v 4. st. n. št. pred vrati Amiensa v Franciji usmilil prezeblega reveža in mu ponudil polovico svojega plašča, ki ga je razrezal z mečem. S tem dejanjem je sv. Martin postal simbol vzajemne delitve, solidarnosti in gostoljubnosti. Hkrati je namen poti, ki jo je Svet Evrope leta 2005 proglasil za Veliko evropsko kulturno pot, promovirati pohodništvo, kulturni turizem, t.i. počasni turizem in večjo solidarnost in povezanost med ljudmi. 

Poleg tega si Sergio Giusto prizadeva, da bi na svoji večmesečni poti stkal prijateljske vezi z šolami. Tako se je v Osnovni šoli Šturje udeležil ure italijanščine, ki jo vodi učiteljica Andrejka Repič. Najprej pa je popotnika gostoljubno sprejela ravnateljica Lea Vidmar. Učenci so se s pomočjo Skypa najprej pogovorili s svojimi vrstniki iz Albenge, nato pa so gostu postavljali zelo zanimiva vprašanja o izkušnjah na poti po Sloveniji in širše. Z veseljem je bilo opazovati učence, kako so z zanimanjem poslušali popotnika in se hkrati z njegovo pomočjo soočili z lepoto italijanskega jezika. Želja projektnih partnerjev iz Albenge namreč je, da bi se šole tudi v prihodnosti povezovale in sodelovale.

Čeprav Občina Ajdovščina uradno ni vključena v projekt NewPilgrimAge, je župan Tadej Beočanin z veseljem sprejel popotnika. Po sproščenem klepetu mu je podaril županovo vino, s posestva Stegovec iz zaselka Sveti Martin nad Brjami. Župan je imel s pomočjo Skypa možnost govoriti tudi s predstavnikom za turizem iz Občine Albenge.

Po okusnem kosilu v gostilni Pri izviru Hublja smo gosta peljali še v Vipavski Križ, kjer so se domačini nadvse izkazali s svojo vipavsko gostoljubnostjo. V domu krajanov si je naš popotnik najprej ogledal velikonočno razstavo ročnih izdelkov in tam tudi kupil darilo za svojo ženo. Nato pa ga je bližnji sosed Januš Valič povabil v svoje kletne prostore. Ob okušanju domačega vina je stekel pogovor o vipavskem vinogradništvu in sv. Martinu, zavetniku novega vina. Gosta je tudi nagovoril kapucin br. Placit Prša.

Kaj je kulturna dediščina? Vsekakor so pri njenem raziskovanju, ohranjanju, upravljanju in predstavitvi pomembni ljudje, ki v dediščinskem kraju živijo. Občine in druge dediščinske institucije se lahko zelo trudimo za ohranjanje in promocijo dediščine, v kolikor pa jo domačini ne čutijo in sprejemajo za svojo, je vsak trud zaman. Z veseljem lahko povem, da se prebivalci Zgornje Vipavske doline zavedamo pomena dediščine in vse spodbujam, da bi bilo takih zgodb še veliko. Hvala vsem za tako lep dan.

Jasna Fakin Bajec, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica