Knjiga začne z ugotovitvijo, da svet in družbo 21. stoletja označujejo naraščajoča družbena neenakost in prekomerni pritiski na planetarni ekosistem. To je dr. Dušan Plut podkrepil s številčnimi šokantnimi prikazi razporeditve bogastva. Dosedanje blagostanje in gospodarska rast sta dosežena na račun izčrpavanja planeta in onesnaževanja okolja. To je mogoče zaradi prevladujočega kapitalizma, posebej v njegovi najbolj surovi obliki neoliberalizma. Okolje in družba oziroma njen ustroj sta zato tesno povezana, ugotavlja avtor.

Kaj storiti? Na vprašanje iščejo odgovor tako ekonomija, sociologija, filozofija in druge družbene znanosti kot naravoslovje z novimi tehnologijami. Dr. Dušan Plut najprej kritično, toda argumentirano zavrne mit stalne gospodarske rasti kot motorja razvoja in ekonomije in kot primerno razmerje med naravo in družbo uvede koncept trajnostnega sonaravnega razvoja. Ko razmišlja o primerni obliki družbe, na kateri bi zasnovali takšen model, zavrne tako kapitalizem kot realni socializem kot neprimerna, saj oba spodbujata prisvajanje na način, ki vodi v katastrofo. Podrobneje analizira tudi oblike upravljanja družbe in vladavine. Kot tretjo pot prepozna demokratični socializem oziroma »ekosocializem«, ki ga zasnuje na konceptu socializma kot teorije za socialno in gospodarsko pravično družbeno ureditev, torej kot etični projekt. V marsičem ga utemelji na krščanskem socializmu, ki je bil v začetku prejšnjega stoletja močno prisoten na Slovenskem. Ekosocializem predpostavlja mešano lastnino s povečevanjem družbene lastnine, ekonomsko in teritorialno samoupravo,  samooskrbo manjših enot, temelji na neposredni demokraciji in sonaravnem trajnostnem razvoju. Avtor skozi vsebino ekosocializma zavrne sum, da gre – zaradi poimenovanja – za restavracijo neke oblike realnega socializma.

Knjiga je izzivalna in tudi poučna. Med drugim razčlenjuje pojme UTD (univerzalni temeljni dohodek) in BAD (brezpogojni  avtonomni dodatek); govori o nujnosti, da se posameznik upre kraji in prisvajanju javnih dobrin, okolja, skupnih zadev … tako na mikro kot na makro ravni. Raziskuje koncepte, ki utrjujejo razmišljanje, da imata v obstoječem sistemu zaradi njegove narave človek in človeštvo v (daljni, bližnji?) prihodnosti le »omejen roke uporabe« - postala bosta le oropan potrošniški privesek peščice bogatih, ki bodo v pesti držali svet.

Predstavitev je bila zadnji od kulturnih dogodkov v spomladanskem naboru Lavričeve knjižnice, zato je bil zaključen na dvorišču knjižnice ob pogovoru in ob glasbi: predstavil se je priznani bluesman Herman Franca – Hill iz Vipave.

Opomba: V skladu z dogovorom z dr. Plutom obveščamo, da je v knjižnici že na voljo nekaj dodatnih knjig, k jih je ob predstavitvi zmanjkalo.
Lavričeva knjižnica