Kar nekaj časa je minilo od takrat, ko smo se oglasili iz društva sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave. Seveda pa to ne pomeni, da člani društva nismo aktivni. Nasprotno! Znamo ceniti življenje in prijateljstvo in se družimo kadar le moremo.
Poleg športnih aktivnosti, predavanj in vsega kar diabetik potrebuje za zdravje, nas osrečujejo tudi enodnevni obiski naših slovenskih toplic. Predvsem pa je za nas najlepše, ko se večkrat odpeljemo v Portorož. V kristalno čistih bazenih hotela Bernardin se razvajamo, telovadimo in uživamo v medsebojnem prijateljstvu, ki nas veže že dolga leta in nas povezuje kot dobre sorodnike. Po nekaj urah kopanja nas nadvse prisrčno, kot bi se šlo za ohcet pogostijo v restavraciji Taverna, le nekaj deset metrov stran od kopališča.
Po kosilu se sprehodimo do Pirana, če dovoljuje vreme in če nimamo drugih načrtov. Vsekakor se utrujeni in zadovoljni vračamo proti Vipavski dolini, mimo kraških gmajn in borovcev, ki objemajo obe strani avtoceste. Nehote ti misli prevzame kakšen Kosovelov stih. Potem pa se že kar na avtobusu dogovarjamo za naslednji obisk Portoroža. Kako malo rabimo, da se osrečimo. Le dobra volja in želja po druženju.

Tudi skupščina društva, ki smo jo izvedli 5. marca na pust, je potekala zelo resno vendar s pridihom dobre volje. 60 članov se nas udeležilo. Na koncu uradnega dela smo se še dolgo veselili skupnega srečanja v prijatelskem vzdušju.

Sonja Groznik