Še en četrtek je bilo vreme tisto, ki je četrtkovim pohodnikom za dušo in srce prekrižalo načrtovani pohod. V oblačnem jutru smo se zbrali za starim mlinom in hitro ugotovili, da mora Sveta Trojica počakati na lepše vreme. Zakorakali smo čez hubeljski most in po sprehajalni poti ob Hublju, ki se je zadnje dni napolnil do vrha. Bil je hiter in glasen. Pod trgovskim centrom smo šli pod podvozom in naprej po stezi ob Hublju, ki je postajal vse bolj umirjen in tih, ko se na polju pred Dolenjami zlije v reko Vipavo. Prečkali smo Napoleonov most, se na klopci ob njem malo ustavili in poklepetali. Mimo Novakovega mlina smo po ravnem kolovozu nadaljevali proti Slapu. Ravnine je bilo kmalu konec. Zavili smo v desno po blatnem kolovozu. In bil je zelo strm. Zaradi vlažnega vremena smo se vsi dodobra spotili. Z obeh strani so nas obdajali vinogradi z redkimi zlatorumenimi listi in nekaj grozdov je vabilo, da jih vzamemo. Prišli smo na asfaltno cesto proti Planini. Želeli smo in tudi nadaljevali do Planine, kjer smo se ustavili pri klopci, saj je bil čas za malico. Tudi na skupinsko fotografijo nismo pozabili. Pred nami je bila še pot navzdol. Šli smo po Vertovčevi poti do cerkve Svete Marjete, ki leži nad Dolenjami in nudi lepe razglede na Vipavsko dolino. Tokrat so bili razgledi kljub manjši oblačnosti lepi, iz tal so se dvigale rahle meglice. Vrh Gore s Čavnom in Nanosom so zakrivali sivi oblaki. Z druge strani smo se vrnili v Dolenje in se čez Napoleonov most vrnili v Ajdovščino. Tu so nas  pozdravili tudi redki sončni žarki.

Ugotovili smo, da so tudi pohodi v naši bližnji okolici lepi in zanimivi. Prehodili smo skoraj dvanajst kilometrov in v naravi uživali tri ure, na koncu pa se družili še ob kavici. Tako smo v prijetni družbi zaključili pohod za dušo in srce.

ms, DU Ajdovščina