Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
NED.
22°C
8°C
Oceni objavo

Balkansko prvenstvo iz lova na lisico

Lov na lisico ali ARG (radijska orientacija) ni samo šport, ampak je tudi nepozabna izkušnja, saj tekme potekajo v naravi, v kateri se moraš znati orientirati in ves čas vedeti kje si, če si želiš dobrih rezultatov. Med športom moraš imeti zbrane misli in ohraniti mirno kri, med drugim pa je ARG tudi odlična vadba za dušo in telo, narava in razgled na pokrajino sta namreč vedno dih jemajoča.
Tudi letošnje poletje se je ekipa iz Slovenije, kot že vsako leto do sedaj, odpravila na balkansko prvenstvo, ki je bilo letos v Moldaviji. Razdalja med Moldavijo in Slovenijo je zelo velika, zaradi slabih cest v Romuniji in Moldaviji pa je pot še toliko daljša. Prevozili smo kar 1600 kilometrov. Vozili smo se skozi zelo raznolike pokrajine. V Romuniji smo bili obdani z obsežnimi kmetijskimi obdelovalnimi površinami. V deželi vlada revščina in stroji, kot je traktor so bili prava redkost.
Iz Slovenije smo na pot odšli okoli dveh popoldan, pred hotel v Moldaviji pa smo prispeli naslednjega popoldneva okrog treh in pol. Od dolge in naporne poti smo bili vsi izmučeni in si nismo želeli ničesar drugega, kot da bi se lahko šli malo odpočiti. Žal zato ni bilo časa, saj nas je že ob šestih čakala prva izmed treh tekem – sprint (krajša tekma z več lisicami/točkami). Naslednji dan se je dopoldne odvila druga tekma, do štarta katere so nas odpeljali z avtobusom. Ta tekma je bila precej težja in zahtevnejša od prejšnje, teren je bil namreč zelo neprijazen. V nedeljo dopoldne smo končali še zadnjo tekmo, popoldne pa je bila že končna podelitev, po kateri smo se korajžno odpravili na pot proti Sloveniji. Slovenci (ki poleg Romunov že dolga leta dominiramo na balkanskem prvenstvu) smo se vrnili s šestnajstimi medaljami, polovico od tega smo jih prejeli ajdovski radioamaterji. Najbolj uspešni smo bili mladi Jani Bratož, Uroš Tozan, Simon Kosovel in malo starejši Matjaž Štokelj ter Boštjan Čerin.Tudi najmlajši, osmošolec Gašper Samec, se ni ustrašil zahtevnih terenov.

Med potjo nazaj smo se ustavili še v glavnem mestu Chisinau, kjer smo tudi prespali. Mesto je bilo lepo, čeprav je težko prezreti očitne razlike med bogatimi, ki se vozijo v limuzinah in revnejšimi, ki živijo v podrtijah. Predno smo se naslednje jutro odpravili domov, smo si ogledali še najdaljšo vinsko klet na svetu. Ta je tako velika, da se po njej vozi z avtomobili.
Ker udeležba na takšnih tekmovanjih zahteva kar nekaj finančnih sredstev, so nam tudi letos pomagali občina Ajdovščina, OŠ Dobravlje in radioklub Ajdovščina, ki se jim za vso podporo in finančno pomoč iskreno zahvaljujemo.

Uroš Tozan

Oglejte si tudi