Bili smo na lučkah. Četrtkovi pohodi za dušo in srce tradicionalno vsako leto v veselem decembru obiščemo praznično okrašen kraj. Letos je bil to Arboretum Volčji Potok. V dopoldanskih urah nas je avtobus peljal iz sončne Ajdovščine  v megleno ljubljansko kotlino,  Kamnik  in dalje skozi naselje Tunjice, na 476 metrov visok grič, imenovan Vinski vrh. Na njem stoji župnijska  cerkev sv. Ane.  V Kamniku se nam je pridružil gospod Bajec, v cerkvi na Tunjicah pa še župnik Urbanija. Pokazal nam je notranjost cerkve ter seznanil s podatki o nastanku in razvoju cerkve, ki je bila zgrajena  leta 1726 v poznobaročnem slogu. Tudi Tunjice  so bile obdane z meglo, a na hribčku pred cerkvijo je v objemu megle nastala lepa fotografija. Od cerkve so menda  lepi razgledi, danes  samo na morje megle.

Avtobus nas je peljal v Kamnik, ki velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji s čudovito arhitekturno dediščino. V centru mesta smo se pogreli s toplimi napitki in malico. Za kratek čas so skozi meglo posijali sončni žarki. Nadaljevali  smo peš po starem mestnem jedru, polnem znamenitosti. Značilne ozke ulice krasijo srednjeveška in baročna hišna pročelja. Osrednji del predstavlja Mali grad, okrog njega je več trgov in ulic, kamniti vodnjak, frančiškanski samostan s knjižnico, Plečnikovo kapelo … Pot nas je vodila po najlepši ulici Kamnika, Šutni, kjer stoji cerkev Marije brezmadežne z ločenim gotskim zvonikom.  Tudi tu je o cerkvi podal zanimive podatke župnik Urbanija. Gospod Bajec, sicer Ajdovc, ki živi v Kamniku, nas je še naprej vodil po Šutni, kjer stoji rojstna hiša generala Rudolfa Maistra in njegov spomenik. Na koncu ulice smo se  od njega poslovili in pot nadaljevali  po stopnicah, ki vodijo na sedem kilometrov dolgo kolesarsko in peš pot  ob reki Kamniški  Bistrici do Volčjega Potoka. Prispeli smo prav v času, ko se je že spuščala noč. Vodnik je na vhodu uredil vstopnino, nato smo pričeli s sprehodom med lučkami po označeni poti, ki obiskovalce  popelje po parku. V njem sveti na tisoče barvnih lučk, ki predstavljajo različne zgodbe; Božičkova dežela, neskončna pot, lesketajoče jezero, osvetljen slap, pravljični grad, svetlobni tunel … V dobri uri smo se sprehodili po čarobnem in prazničnem arboretumu. Sledila je še nočna vožnja proti domu, nam pa so ostali lepi spomini na četrtkov pohod med lučkami za dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina