PREMAGOVANJE SEBE IN NOTRANJA TIŠINA

Pomembno je, da se navodil iz knjige pri uku Tibetanskega obreda (21 ponovitev v 3 mesecih) ne držimo pretogo, ampak znamo prisluhniti telesu in moči svojega diha (prispevek 2/6). Razumeti moramo ozadje in izvor vaj, preden se slepo zaletimo v izvajanje. Obred je premočan, da bi ga zlahka vzeli, kajti zlahka nas premaga in ne pusti niti blizu svojim darovom.

Tibetanski menihi so bili vrli možje, močnega značaja in trdoživega duha. Bili so kleni v vsakem smislu. Njihovo izhodišče je že bilo močno telo in z disciplino prekaljen duh. Že od malih nog so bili v uku mojstrov – poznavalcev človeškega značaja in poznavalcev zmožnosti človeškega duha. Ker so bili učenci mojstrov, so morali posedovati določene vrline – ubogljivost in ponižnost. Ne da bi se spraševali o smiselnosti ukazov, so morali delati, kar jim je bilo rečeno – ne iz strahu, pač pa iz zaupanja in spoštovanja. Če so dobili za nalogo vsakdanji jutranji obred Prizivanja moči – kot so ga imenovali, se učenci niso spraševali zakaj in čemu, ampak so brez vsakršnega upora ubogali in si niso upali niti pomisliti, da bi ga opustili.

Ker so bili popolnoma osvobojeni samoljubja, niso mogli uničiti obreda s prikrojevanjem po svoje. V njih ni bilo samopomilovanja, da bi z lenobo in površnostjo uničili učinke obreda. Ker so bili polni moči, se jih vse, kar jim je bilo rečeno, prijelo, natanko tako kot se veter upre v polna jadra. Pri duhovno praznem človeku t.j. pri človeku brez moči, lahko neprestano ponavljaš eno in isto pa se ga ne bo nič prijelo, enako kakor veter ne prime jadrnice s preluknjanimi jadri. Moč vetra gre nedotaknjena skozi.

SIMPTOMI POMANJKANJA MOČI

V prejšnjem prispevku smo pokazali, kako je pozornost sedanjega trenutka enaka povezanosti z močjo. Neprisebnost in neprisotnost v tukaj in sedaj je tako najhitrejša pot izgube moči. Tisto, kar nas pripravi do tega, da nas ni, je ravno naša misel oz. je naša pozornost usmerjena na nekaj, česar ta hip ni. Pozornost za seboj povleče celotno bitje. Če se zalotite, da med vožnjo govorite po telefonu, boste opazili, da ne veste, kako ste ta del poti sploh prevozili. Ničesar se ne spomnite, ker ste s pozornostjo pri pogovoru in ne pri vožnji. Nepriseben človek tega nikoli ne opazi, ker ga ni tam, kjer 'je'. Ravno nasprotno pa uk tibetanskih menihov vodi v osvobajanje pozornosti in v zbiranje moči sedanjega trenutka.

Kadar 'nepovezan' človek dobi v roke knjigo, po kateri bi se rad naučil Tibetanskega obreda pomladitve in oživitve, ga bo nezmotljivo prikrojil po svoje in ga bo delal, kakor mu ustreza in kolikor mu ustreza. Nima oživljene povezave s samim seboj in s telesom, ki mu sporoča z občutji in doživljanjem. Mladi, ko so še polni moči, ne občutijo napak svojega razmišljanja in obnašanja, to se pokaže šele po letih zlorab. Ker pa je takrat človek že oropan moči, ne more uvideti svojega prispevka pri tej slabitvi. Vse pripiše starosti, virusom, napakam drugih, hrani itd. Zdi se kot začaran krog, iz katerega ni poti.

Najbolj razširjen simptom pomanjkanja moči je pripisovanje vzrokov za lastno stanje stvarem, ljudem in okoliščinam izven sebe - vse drugo ima moč nad mano, le jaz ne. Drugi tesno povezan simptom nemoči je pomanjkanje – časa, denarja, volje, interesa... Če bi uvidel, da je sam prispeval k oslabitvi, bi imel čas, denar, voljo in interes, da bi se iz tega spravil ven, vendar ne vidi tega, ne more videti ravno zaradi nadvlade samoljubja, ki mu ne dovoli, da bi bil za karkoli odgovoren. Dejstvo moči je, da ima vsakdo čas za tisto, za kar ga hoče imeti in nima za tisto, česar pač noče. Samoljubje je načelni gospodar vsega človekovega obnašanja in opraviti je treba vsak napor za njegovo izkoreninjenje.

KDO JE PRIMEREN ZA PRIZIVANJE MOČI

Tisti, ki je dovolj iskren do sebe, da je sposoben priznati lastno zmoto. Tisti, ki je to zmoto že velikokrat opazil in ni več tako prepričan, da je to, kar zdaj misli, resnično in ultimativno prav. Tisti, ki ga ta izkušnja pripravi do tega, da povesi glavo in prizna nemoč in nerazumevanje. In nenazadnje tisti, ki ve, da se ne bo nikoli docela razumel in preneha poskušati. Takrat pade Razum in se rodi Čuteče bitje.

KAKO OBRED DELUJE

Obred samoljubnost izriva ven iz človeka. Točneje rečeno, človeka z njegovo pametjo izriva ven iz Čutečega bitja. Vsako jutro je treba premagati lenobo, slabo počutje, utrujenost, bolečino, nemir, gužvo, furijo, pritiske... in si izboriti in izgraditi mir, prisotnost, predihanost, razgibanost in prebujenost duha in telesa. Vsako jutro, brez izjem in brez popuščanj, neusmiljeno in nepopustljivo premagujem samo sebe vedoč, da sem z vsakim dnem, ko mi obred uspe, močnejša v Bitju, ki me gradi in šibkejša v Jazu, ki me slabi. To je vse prej kot lahka naloga, pravzaprav je najtežja stvar, ki smo se je lotili. Še posebej, ko začetna zagnanost popusti in se število ponovitev veča, ko nam bližnji zboli ali umre, ko si prikličemo bolezen, ko nam pritiski stiskajo telo in dih...

V prejšnjih dveh prispevkih sta bila natančneje opisana prva dva obreda, tretji (glej sliko) pa je opisan pod zavihkom Tečaji in delavnice  VSAK DAN VZTRAJNO IN PO MALO - VRELEC MLADOSTI.
**************************************************************************************************************