Blagoslov obnovljenega zvonika

Smrečje, 15. avgust – Veliki šmarn je bil za krajane Smrečja, podružnice župnije Šentjošt, slovesen praznični dan. Že zvečer pred praznikom in naslednje dopoldne so pritrkovalci iz zvonov smreške cerkve izvabljali melodije, ki so se razlegale daleč na okrog in naznanjale slovesnost žegnanja in blagoslov prenovljenega zvonika.

Že dalj časa se je kazala potreba po prenovi celotnega ostrešja, vendar so zbrana denarna sredstva zadoščala le za obnovo ostrešja na zvoniku. Sanacija del v grobem zajema obnovo strešnega ogrodja in kritine iz skodel. Le te so izdelane ročno iz macesnovega lesa, pripeljanega iz Koroških gozdov. Vrednost del je znašala cca 40.000,00 EUR, opravilo pa jih je podjetje Skodlarstvo - Koželj Bojan, s.p. iz Stahovice. Denar za obnovo so več let zbirali od darov krajanov in romarjev ter ga namensko varčno hranili. Obnovo preostalega ostrešja se bodo lotili, čim jim bo uspelo zbrati dovolj denarja.
To praznično petkovo dopoldne, ko so zvonovi glasno doneli in vabili, so kljub deževnemu vremenu proti smreški cerkvi prihajali domačini Smrečja, šentjoške fare in bližnje okolice, pa tudi množice vernikov in romarjev z vrhniške, žirovske in rovtarske smeri. Nekateri z avtomobili, drugi s kolesi ali peš. Ob cesti pod cerkvijo je slovesnost že od daleč naznanjal visok mlaj na katerem je vihrala slovenska zastava. Tudi pred vhodom v cerkev sta bila postavljena mlaja s pozdravno tablo »Vodi, Marija, po pravi nas poti«. Napis, ki je še kako primeren za čas v katerem živimo in za vsakogar. Mogočno proti nebu se je ponosno dvigoval zvonik s prenovljeno streho, ozaljšan z novim svetlečim jabolkom, vrtečim petelinom in simbolom sonca.
V jabolko je bila vstavljena steklenička s podatki o šentjoški fari, izvajalcu del, vrednosti obnove, pa tudi o trenutnem političnem in cerkvenem vodstvu, priložen pa je bil še kovanec slovenskega evra. To bodo čez mnogo let z zanimanjem prebirali naslednji rodovi ob podobni prenovi.
Slovesnost bogoslužja in blagoslov zvonika je vodil gospod Franci Petrič, arhidiakon in pisec knjig o romarskih cerkvah. Prisrčno je pozdravil zbrano množico in nagovoril vernike in romarje, da je zvonik simbol vere, ki se dviga visoko proti nebu in opozarja nase, a obenem tudi kljubuje vsem zunanjim vplivom. Po njegovem mora biti tak tudi kristjan: pogumen in trden. Med obredom maševanja se je glasno razlegalo zborovsko in ljudsko petje. Ob koncu pa je sledila zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri prenovi in nato še darovanje za potrebe cerkve. Po končanem bogoslužju so se udeleženci slovesnosti zadržali ob prijetnem druženju in dobrotah, ki so jih pripravile smreške gospodinje.