Janče so priljubljena izletniška točka, saj je z vrha lep razgled na slovenske gore in hribovja. Ležijo med Ljubljano na zahodu in Litijo na vzhodu. Janče so najvišji vrh Janškega hribovja, ki ga na severu omejuje dolina Save, na jugu pa dolina Besnice.

V torek, 11. novembra, to je ravno na god sv. Martina, smo se na Janče podali Barjani. Našo pot smo začeli v dolini Besnice. Spočiti in polni pričakovanj smo se podali na gozdno pot. Že takoj na začetku je bila pot strma. Ob poti so nas spremljala podrta drevesa, ki so ležala še od januarskega žleda. Vodnica Sonja nas je opozorila, da hribovje sestavljajo nepropustni karbonski skrilavci in peščenjaki. Ker so tla bolj kisla, v gozdu raste značilna praprot rebrenjača, borovnice, resje, kostanj in ko je čas zanje, tudi gobe. ... V gozdu je bilo čutiti jesen, saj smo na tleh opazili kostanjeve ježice in odpadlo listje, ki je bilo jesensko obarvano. Kmalu smo prišli iz gozda in odprl se nam je razgled na bližnje vrhove, ki so kukali iznad megle. Videli smo Krim, Šmarno goro, Nanos in Škofjeloško hribovje.  Zložna pot nas je naprej vodila mimo vasi Gabrje, kjer smo opazovali dvojne kozolce, ki so značilni za to vas. Prečkali smo več pešpoti: Sadno, Kostanjevo in Borovničevo pot. Ob opazovanju okolice in klepetu, nam je čas hitro minil. Kar naenkrat je bila pred nami vas Janče z veliko kapelico pod vasjo in cerkvijo, posvečeno Sv. Miklavžu. Podali smo se do planinske koče, kjer nas je čakala prava pojedina: kislo zelje s žganci, krvavico in pečenico. Ker  je bilo Martinovo, smo si privoščili tudi kozarček rdečega. Čaščenje sv. Martina se je pri nas razširilo zlasti v vinorodnih krajih, zaznamujejo ga pa tudi drugod. Po ljudskem prepričanju je to dan, ko »Sv. Martin iz mošta dela vin«. Po tako dobri pojedini smo si vzeli čas in se še razgledali po okolici.

Za povratek smo izbrali drugo pot, ki vodi proti Lazam. Podali smo se v gozd mimo samotnih kmetij. Pot je bila na koncu zelo strma. Vmes se nam je odprl pogled na reko Savo, na vrhove Cicelj, Murovico, sv. Miklavž in Zasavsko goro, ki smo jih osvojili pred dobrim letom dni. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli do avtobusa in tako zaključili naš pohod.

Besedilo: Valerija Žibert

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Andreja Mole, Franci Kržmanc