V torek, 3. junija, smo se tako odpravili na celodnevni izlet v ljubljanski živalski vrt. Vsi nasmejani smo se posedli na avtobus in se odpeljali v Ljubljano. Tam so nam najprej padle v oči rumene rutice. Bilo je veliko otrok; saj je zdaj čas zaključnih izletov. Po nakupu kart smo se podali na sprehod po parku. Občudovali smo morska leva, ki sta neumorno plavala v svojem bazenu. Ogledali smo si ju tudi skozi steklo in videli njun življenjski prostor v vodi. Mimo sta se pripeljala kot kakšna manekena. Skrbno urejene stezice so nas vodile mimo medvedov, opic, najrazličnejših ptic, kamel, kač, kengurujev, nojev in drugih živali. Ob opazovanju vseh živali smo se smejali njihovim najrazličnejšim dogodivščinam – gepard nas je leno gledal s svoje deske, kozice so nam pustile, da smo jih božali,  slon je z užitkom jedel seno, pri tem pa ni nič padlo na tla … Po treh urah počasnega sprehoda nam je že krulilo po želodcih. Odpravili smo se na kosilo, kjer smo si poleg tradicionalnega kosila privoščili še baklavo za sladico. Med stanovalci je bilo slišati: »Joj, kako bi se zdaj bilo fino uleč in malo zaspat.« A pot nas je vodila naprej proti Brdu pri Kranju, vsaj na kavico, čeprav smo imeli v načrtu še sprehod po parku, mimo Titove vile. Večkrat poslušamo po radiu in televiziji, ko vodstvo naše države pripelje pomembne politike, kronane glave in drugo visoko družbo na protokolarni obisk v Brdo pri Kranju. Vendar so stanovalci izrazili željo, da sprehod po parku izpustimo. Tako smo se z avtobusom vrnili proti Vranskemu. Peljali smo se mimo letališča Jožeta Pučnika, skozi Kamnik in naprej po Tuhinjski dolini. Utrujeni in polni vtisov smo se razšli.

Stanovalci so ob tem izletu povedali:

Veronika Račnik: »Bilo je super! Dobro smo jedli in veliko videli.«

Franc Pintar: »Najbolj smešne so bile opice, ki so veselo skakale okoli.«

Ema Marovt: »Joj, kako so surikati v živo še bolj zanimivi kot po televiziji!«