Na pot smo se odpeljali v zgodnjih jutranjih urah. Pot nas je vodila skozi Celje, Ljubljano in Ajdovščino vse do Nove Gorice. Po kratkem okrepčilu, smo se po romarski poti povzpeli na Sveto Goro in si ogledali baziliko Marijinega vnebovzetja.

Pot smo nadaljevali do največje slovenske vinske kleti „Goriška brda”, ki nadaljuje s svojo tradicijo – pridelovanjem odličnih vin. Na začetku nam je vodič razložil vse o sortah vin, ki jih prodajajo. Sledil je ogled same kleti, kjer smo lahko videli res ogromno klet, ki lahko sprejme 18 milijonov litrov vina.

Ogled smo zaključili z degustacijo vin, pevci pa smo zapeli z našim vodičem še nekaj „vinskih”.

Ker smo imeli dovolj časa, smo si v Medani ogledali še rojstno hišo Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta.

Zaradi svoje tematike Alojza Gradnika največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Po starosti in objavah je le neznatno mlajši od pesnikov slovenske moderne, po pesniških zbirkah, s katerimi se je javnosti predstavil razmeroma pozno, pa sodi v dobo, ki se je z moderno razšla in pripravljala pot ekspresionizmu.

Ludvik Zorzut je deloval na različnih področjih. Bil je zavzet planinec, turistični delavec, vodil je pevski zbor v Medani, bil pa je predvsem zelo dejaven publicist in pesnik.

Čez gričke smo se nato odpeljali do srednjeveške vasi Šmartno in si najprej ogledali cerkev sv. Martina. V cerkvi smo, kot je v naši navadi, zapeli še nekaj pesmi ter si ogledali njeno notranjost. Nato smo se sprehodili po ozkih ulicah „gasah”, si ogledali arhitekturo vasi ter se ustavili na kozarčku v vaškem lokalu.

Čas je hitro mineval, zato smo se odpravili proti lokalni turistični kmetijii, kjer smo naš izlet zaključili s poznim kosilom.

Podkrepljeni in dobre volje smo se v večernih urah odpravili nazaj proti Novi Cerkvi.

Rok Kadilnik,

predsednik MoPZ