Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
1°C
NED.
24°C
6°C
Oceni objavo

Bogata glasbena bera Družine Gregorc

Vokalna skupina Družina Gregorc s Frankolovega letos obeležuje 25-letnico pevskega delovanja. Srebrni jubilej so okronali 17. oktobra s slavnostnim koncertom v dvorani OŠ A. Bezenška Frankolovo in z izdajo svoje tretje zgoščenke. Repertoar, ki so ga slavljenci pripravili za to priložnost, so obogatili še gostje, ansambel Štajerskih 7 z narodno-zabavnim žanrom in vokalna skupina Sonus z nekoliko pop-jazzovskega pridiha. Projekt je ne le uspel, temveč v smislu kakovosti koncerta in nadpovprečnega števila obiskovalcev presegel pričakovanja gostiteljev. Skozi 25 let glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja jih je popeljal prekaljeni glasbeni poznavalec Tone Vrabl, od Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa so za jubilej prejeli posebno plaketo. Koncert je bil posvečen pokojnima Gregorčevima bratoma, Rafku in Franciju.
Od Bratov Gregorc do Družine Gregorc

Bilo je pred 25 leti. V Bezenškovem Bukovju nad Frankolovim rojeni Jože, Ivan, Rafko, Franci in Tone Gregorc so na pobudo slednjega združili pevske talente in ustanovili vokalno skupino Bratje Gregorc. »V glavi mi je že dlje časa rojila ideja, da bi lahko postali bratovska pevska zasedba. Izkoristili smo privilegij, stopili skupaj, imeli nekaj vaj in se leta 1990 v Andražu nad Polzelo prvič udeležili prireditve Družina poje,« opiše Tone začetek skupine, ki deluje kot sekcija Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo. Danes jih poznamo kot Družino Gregorc. Od prvotnega sestava v njej prepevata le še dva brata, Jože in Tone (Ivan ne poje več). Skupini so se pridružili otroci prvotne zasedbe, Elči, Leon in Tadej ter kasneje Jožetov vnuk Luka. Na obzorju že vzhaja nov, najstniški podmladek, Leonov sin Tim in Elčijev sin Jan. »Fanta sta tokrat nastopila prvič. Zanimivo, priključila sta se nam na lastno željo, vaje jemljeta resno, v skupino sta prinesla svežino, mladostniško razigranost in drugačen pogled. Verjamemo, da je to jamstvo, da se bo tradicija družinskega prepevanja nadaljevala v naslednje generacije.«  


Ohranjajo glasbeno izročilo

Pri Gregorčevih so peli vsi, oče Anzek, mati Francka, vseh pet sinov in hči. Da ne bi pesmi šle v pozabo, jih je mati pridno zapisovala. Ko so ji začele usihati moči, jih je po njenem nareku zapisovala takrat najstniška vnukinja Vlasta. »Od mame imamo okoli 100 besedil, približno 30 je še nedotaknjenih. Melodije jemljemo večinoma 'iz spomina' (če jih v naših glavah ni, povprašamo nekatere posameznike, ki se jih še spomnijo), jim dodamo priredbo za druge glasove in če je pesem vsem všeč, jo 'naredimo' in posnamemo. Nič ne delamo na silo. Pri ljudskih pesmih je tako, da se isti napev pojavlja pri več besedilih in je včasih izvirnost težko najti. Nekatere tudi intonančno ne gredo skupaj in moraš 'imeti uho', da jih prirediš, da potem prijetno zazvenijo. Pesmi večinoma naštudiramo sami, občasno pa poiščemo strokovno pomoč, saj nihče od nas nima glasbene izobrazbe. Se pa najmlajši Jan izobražuje v tej smeri,« pove Tone, vodja Družine. Ob desetletnici delovanja so izdali prvo zgoščenko z dobro poznanimi ljudskimi pesmimi, pri drugi, izdani ob 20-letnici, so iskali bolj izvirne vsebine. Tretja je nadgradnja predhodnic, fantje ne pojejo več po domače, »frajhant«, ker so njihovi mlajši člani glede petja precej zahtevnejši in prav je tako. Gregorčev sestav ima še en privilegij, premore vse štiri moške glasove, zato večinoma pojo štiri-, včasih celo petglasno. S tem sledijo novim smernicam ljudskega petja. Posodabljajo tudi repertoar, ki poleg ljudskih obsega še pesmi drugih zvrsti. Z ansamblom Mikola so npr. posneli dve avtorski pesmi njihovega sorodnika Metoda Jakopa (Pod Uršt in Kje si hišica domača?), ki sta v bistvu že ponarodeli.


Zgovorna pevska statistika

S svojim poslanstvom razveseljujejo sebe in druge. Letno nastopijo v povprečju 15- do 20-krat. Prepevali so že na številnih slovenskih glasbenih odrih, mnogokrat so povabljeni, da popestrijo družinska in druga praznovanja. V svoji beri imajo udeležbo na domala vseh festivalih pojočih družin po Sloveniji. Lani so z 20. udeležbo v Andražu postali udeleženci z najdaljšim stažem in prejeli posebno nagrado organizatorja. Nastopili so tudi v Cankarjevem domu, snemali v radijskih in TV-studiih, na domačem hribu so posneli oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, tudi videospot so naredili.


Rutina, kondicija in pevska žilica jim dajejo novo energijo

»Drži. Zaradi prepevanja na več koncih imamo dovolj kondicije in rutine še za družinsko ustvarjanje, pa volje tudi. Vaje imamo ob nedeljah zvečer, te večere izkoristimo tudi za družinske debate, saj smo zelo povezani med seboj. Pevskega materiala nam ne manjka, počasi bomo začeli pripravljati nov program, za nastope imamo vedno na voljo približno 20 pesmi iz druge in tretje zgoščenke. Hkrati obnavljamo pesmi iz prve zgoščenke, da jih ne pozabimo. Zavedamo se, da je ljudsko blago treba obdelovati počasi in z občutkom. Nikamor se nam ne mudi. Osnovni namen je, da glasbene dragulje prenašamo na mlajše rodove in jih ohranjamo žive med ljudmi,« razkrivajo Gregorčevi svoje načrte.  


Prisegajo na moško zasedbo

»Vsi člani Družine smo aktivni v več pevskih skupinah in zborih, vajeni pa smo zgolj moških sestavov. O mešanih sestavih ne razmišljamo, pa tudi priredb zanje nimamo. Da bi ženske vzeli medse? Ne, ne. To se verjetno ne bo zgodilo. Moški prepevamo, ženske nas pa moralno podpirajo, tudi 'pošlihtajo', da smo urejeni in zadovoljni in je potem za vse prav. Pri jubilejnem koncertu so se zelo angažirale, vse od koncertnih oblek do odrske scene in daril, vse so 'spravile' v eno barvno linijo,« pojasnjujeta Tone in Elči in pritrjujeta ljudski modrosti, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska.


Težav s pomlajevanjem Gregorčevi nimajo, trenutno jih poje šest, dva sta na »uvajanju«. Opravičeno lahko rečemo, da je skupina oplemenitila doto, ki jo je prejela v dar in v celoti unovčila talente, ki so jim bili položeni že v zibelko. Skupino odlikuje pripadnost družini, pozitiven odnos do slovenskega izročila in veselje, da vse to razdajajo drugim. 


Sonja Jakop
Foto: M. Jambriško in arhiv Gregorčevih

Oglejte si tudi