8. februarja vsako leto se spominjamo njegove smrti, zato smo s prireditvijo, v petek 7. februarja na naši šoli obeležili dan, ki je že od konca 2. svetovne vojne slovenski kulturni praznik, od osamosvojitve naprej pa tudi državni praznik.
Pevci so za uvod zapeli 7. kitico Prešernove Zdravljice, našo himno. Osmošolca Amir in Matej sta nam zapela še himno Evrope.
Prireditev je bila posvečena obletnicam smrti še dveh pomembnih mož, koroških pisateljev Leopolda Suhodolčana in Lovra Kuharja- Prežihovega Voranca.
Ob Mozartovi glasbi smo prisluhnili Prešernovemu recitalu učencev Remzije, Jerneja in Matica.
Učenci Amir, Matej, Nika in Tjaša tudi znajo pesniti, zato smo prisluhnili njihovim stvaritvam, ki so jih doživeto recitirali.
Kaj pa naš Prežihov Voranc? Ali znamo biti ponosni, da je nekdo pred skoraj sto leti znal tako popolno izpovedati v našem maternem jeziku preproste, vsakdanje stvari, ki jih vsi vidimo, pa jih ne opazimo in globoke resnice, da srce ob branju takoj zazveni. Srce je zibelka kulture. Če srce ni žlahtno, omikano, je človek surov in robat in taka je tudi njegova govorica. Z besedo, ki prihaja iz srca, se razkriva, kaj se je v njem nabralo.
Župančičeve besede o Vorancu nam je predstavil učenec Jošt.
In ker smo se ta dan spominjali treh slovenskih domoljubov, je ob koncu pevski zbor zapel še domoljubno pesem Tam, kjer teče bistra Zila.
Izkoristili smo slovesno priložnost ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja in na prireditvi je najbolj prizadevnim učencem gospa ravnateljica Suzana Vodnjov podelila priznanja.
Urška Vezonik
