Predsednik območne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Tone Kapus je v svojem nagovoru opozoril na vse hujše težnje po potvarjanju zgodovinskih dejstev in poudaril, da bo vedno obstajala ločnica med tistimi, ki so prisegli okupatorju in partizani, ki so skupaj z zavezniškimi silami premagali zlo nacizma. Ošvrknil je tudi tiste, ki si hočejo lastiti osamosvojitev Slovenije, ne samo ošvrknil, z debelo gorjačo so jih dobili, ko je dejal, da je slovenska osamosvojitev zasluga celotnega naroda in tistih, ki so sodelovali v vseh organiziranih oboroženih sestavih. Iz njegovih besed lahko sklepamo, da ne partizanski upor, ne osamosvojitev Slovenije kljub prizadevanju posameznikov ne bosta »menjala lastnika«.
V imenu borčevske organizacije je kratko spregovoril član Sveta ZZB NOV Slovenije Janko Hebrle, ki je predvsem čestital obema prejemnikoma plaket, Juliju Črvu z Bleda za srebrno in Janku Rozmanu iz Radovljice za zlato plaketo ZZB NOV.
Drugi del slovesnosti je bil vsebinsko v znamenju gesel francoske revolucije »Svoboda, enakost, bratstvo«, ki so dejansko temelj sleherne sodobne demokracije, vendar dandanašnji vse bolj postajajo mrtva črka na papirju. Sporočilo, da ne partizani in ne slovenski osamosvojitelji niso umirali za to, da imamo danes demokracijo, pravno državo, zdravstvo in socialo »dveh hitrosti«, ene za bogate in druge za brezpravne množice. Zato je eno od vprašanj: »A smo se za to borili?« dobilo takojšen in (so) glasen odgovor: »Ne!«
V programu, ki ga je ob pomoči sovoditeljice Tare Mohorič iz Most pripravil in vodil radovljiški pesnik, pisatelj in protestni pevec Andrej Kokot, je sodeloval recitator Jernej Vovk z Bleda, živa zakladnica partizanske poezije, glasbeno opremo pa sta s partizanskimi napevi prispevala harmonikar Niko Kraigher in pevka Martina Špik.