Mokrišča spadajo med najpomembnejše ekosisteme na Zemlji, hkrati pa med najbolj ogrožene. Šele v zadnji desetletjih se zavedamo njihovega ekološkega in ekonomskega pomena.
Pred aktivnim poseganjem človeka v pokrajino je večino ozemlja današnje občine Nazarje preraščal gozd. Le manjši del so pokrivali vodotoki ter močvirja in druga mokrišča. Mokrišča so bila pogojena s periodičnim prelivanjem vode glavnih vodotokov (danes bi rekli s poplavami), z zaplatami neprepustnih (ilovnatih) tal, ki jih ni tako malo. Vodotoki tedaj seveda niso bili regulirani, zato so ustvarjali obsežne loge.
Sedaj najdemo mokrišča v občini Nazarje le v majhnih ostankih (fragmentih). Na nekoč večjo razprostranjenost in obseg mokrišč kot danes nas spominja ledinsko ime Čreta, kar pomeni močviren svet, porasel s travo in nizkim grmičevjem, kjer zaradi preveč vode drevesa ne morejo uspevati. Z mokrišči povezana ledinska imena so še Volog (v logu - log je močviren travnik ali gozd), Zavodice, Peričnik, Dobrovc (dobrave so poplavni hrastovi gozdovi) in seveda Vrbovec.
Tudi najvišje in najnižje ležeči mokrišči v občini simbolično poudarjata nekoč večjo razširjenost mokrišč, saj se nahajata na skrajnih višinskih legah občine, v bližini najvišje in najnižje točke občine. Med njima je skoraj 1100 metrov višinske razlike.
Najvišje ležeče mokrišče v občini Nazarje se nahaja na višini 1420 metrov, kar je le nekaj metrov nižje od najvišje zemljepisne točke naše občine. To je kal na Šavnicah, najdemo ga nekaj deset metrov od Golega vrha, najvišjega vrha naše občine. Najnižja točka občine Nazarje je ob iztoku Savinje iz nazarske občine v mozirsko, na višini 339 metrov. Tam še vidimo ostanke nekoč obsežnejših močvirskih travnikov. Dreta svoj vstop na nazarsko ozemlje naznani z mokrišči ob svojih bregovih.
Kot rečeno, so mokrišča pri nas zelo fragmentirana in izredno majhna (mikro lokacije), jih je pa kar precej. Pri nazarskem pokopališču je majhna mlaka, obdana z vrbami, nedaleč stran je zaplata močvirnega travnika, porasel je z ločkom. Tudi desni breg Drete je tam zamočvirjen.
Mokrišča najdemo na Gorici, kjer je kar obsežen močvirni travnik, prav tako pri Pahtinovem potoku blizu Prihove. Lepo mokrišče je izvir Bočnice visoko v pobočjih Menine. Umetno (antropogeno) mokrišče sta ribnika ob Savinji – celotna sedanja industrijska cona stoji na nekdanjih mokriščih.
Naravovarstveno najpomembnejše mokrišče v občini je nedvomno mokrišče pri Vologu, kjer je rastišče okroglolistne rosike. Nahajališče je zaščiteno kot naravna vrednota. Rosika je ranljiva vrsta. Vzrok njene ogroženosti so melioracije ožje in širše okolice njenih rastišč. (V Sloveniji je znanih le še 36 nahajališč okroglolistne rosike in več deset tisoče divjih odlagališč odpadkov.)
Mokrišča so žal še danes za mnoge nekoristen prostor, ki je primeren zgolj za deponije odpadnega materiala, drugi bi jih izsušili za kmetijsko rabo, tretji bi jih zasuli in prostor izkoristili v gradbene namene. Ne bodimo med njimi, mokrišča raje spoznavajmo, občudujmo in ohranjajmo.
Mokrišča so življenjska okolja mnogih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, torej zatočišča in zakladnice biodiverzitete, naravni vodni zbiralniki, ki preprečujejo poplave, so naravne čistilne naprave, vir številnih dobrin in blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo.
Dodali smo še povezavo na mop.gov.si_ 2_februar_svetovni_dan_mokrišč in na predstavitev_Ramsar.pdf
