Jan Lonzarić se poleg origamijev ukvarja tudi z drugimi zvrstmi japonske in tudi evropske umetnosti. Njegovo fascinacijo nad umetnostjo prepogibanja papirja in ustvarjanja novih oblik, dopolnjuje navdušenost nad izdelovanjem temari krogel in čestitk v tehniki quilling. Temari krogle, podobno kot origami, izvirajo iz vzhodne Azije, oziroma Kitajske, za svoje pa jih je kmalu prevzela Japonska, ki jih je z masovno produkcijo vključila v lastno tradicijo. Temari so tradicionalno izdelane iz ostankov blaga starih kimonov, ki jih precizno prepletejo med seboj in tako ustvarijo geometrične oblike z mnogo detajli. Sprva so bile namenjene otrokom kot igrača, kmalu pa so se razvile v cenjeno obliko umetnosti. Za razliko od temari krogel in origamija, quilling tehnika izvira iz srednjeveške Evrope. V renesansi že močno razširjena, se je uporabljala za okraševanje verskih knjig. Menihi in nune so kose papirja zavihali in zvijali v raznorazne spiralaste motive. Kasneje je ta vrsta dekoracije postala kreativen hobi za aristokratske gospodične.
Od naštetega bodo na razstavi na ogled origamiji. Avtor se večinoma ukvarja z modularnimi origamiji in origamiji, narejenimi po principu teselacije. Narejeni iz enega ali več kosov papirja, zahtevajo veliko mero zbranosti, natančnosti, potrpežljivosti in domišljije, predvsem pa časa. Potreben je kvaliteten, čvrst papir in pravilno izdelana osnovna mreža. Jan Lonzarić večino idej in navdihov najde na spletu ali v knjigah. Zanimajo ga kompleksnejše in čim bolj matematične teselacije, ki jih izdela v različnih velikostih in barvah. Prevladujejo trikotniki, zvezde, petkotniki in ostali geometrijski liki. Zaradi svoje tridimenzionalne strukture tovrstne origamije pogosto hranijo v steklu, skozi katerega pronica svetloba. Svetloba z različno intenzivnstjo pronica skozi plasti papirja in tako polepša pogled na delo in daje občutek čarobnosti.
Navkljub natrpanemu urniku in mnogim hobijem, Jan Lonzarić najde čas za tovrstno ustvarjanje. Svoja dela po večini hrani doma, ob posebnih priložnostih pa jih podari družini ali prijateljem, najraje čestitke ali temari krogle.
Po zaključku študija biokemije in doktorata iz biomedicine, se pretežno ukvarja s sintezno biologijo in jezikoslovjem, zanimajo pa ga tudi ostala znanstvena področja in gojenje afriških vijolic. Za nameček je potrebno omeniti še njegovo intenzivno ukvarjanje z LGBT aktivizmom in znanstvenim skepticizmom. V okviru društva Kvartir se aktivno ukvarja s slabše vidnimi identitetami in tematikami znotraj LGBT skupnosti, aseksualnostjo, biseksualnostjo in trasspolnostjo.
Besedilo in foto: Maša Žekš
