Lukovica je imela v svoji bogati zgodovini kar pet živinskih in kramarskih sejmov, za katere je skrbela tako imenovana sejemska uprava in od tistih cvetočih za tiste čase sta se ponovno uveljavila dva in sicer spomladanski Peregrinov in jesenski Lukov sejem; oba sta povzela imena po zavetnikih v tukajšnjih cerkvah. Bolj kot sv. Peregrin je zagotovo poznan sv. Luka Evangelist. Luka je bil doma iz Antiohije, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec), po poklicu je bil zdravnik. Po volu kot simbolu se je sv. Luka na Slovenskem uveljavil kot kmečki zavetnik, ker je bil po poklicu zdravnik in velja tudi za zavetnika tega poklica. Po legendi naj bi upodobil tudi Jezusovo mater Marijo (ikona v rimski baziliki Marije Snežne), zato so si ga izbrali za zavetnika tudi slikarji in umetniki in ne nazadnje so njegovo ime in čas ob njegovem godu za svojega vzeli tudi organizatorji sejma v Lukovici.
Tokrat nam je sejem postregel z obilico res zanimive ponudbe z ogledom zanimive razstave izdelkov Društva podeželskih žena in številnih domačih ponudnikov, ki svoje proizvode ponujajo pod blagovno znamko Črni graben. Tako smo tokrat na sejmu lahko kupili od šivanke do pripomočkov za naš avto, le domača jabolka in druge dobrote so kaj hitro pošle, tako da so proti koncu sejma posamezni razstavljavci stali ob praznih stojnicah, kar pa ni veljalo za stojnico zelene bratovščine, ki je ponujala odličen divjačinski golaž in le lučaj stran si se lahko odžejal z domačim pivom Rokovnjač ali srknil kozarček domače medice. Tokratni sejem je bil tudi izobraževalni, saj je svoje mesto imela tudi EKO knjiga iz Krašnje, ki je svoje zamisli in ideje prenašala tudi na mlajši rod in kako mirno so prisluhnili razlagi vsebine knjige mladi nadebudneži. In zakaj je EKO knjiga, se sprašujete? Zato, ker nosijo pomembna okoljska in tudi družbena sporočila, ker gre del sredstev od prodaje in tudi knjige same v dobrodelne namene – za socialno ogrožene otroke (knjige) in zavetiščem za živali (sredstva). In ne nazadnje, ker so natisnjene na recikliranem papirju, kajti - kar se Janezek nauči, to Janez zna in iz teh knjig se lahko veliko naučimo o ekologiji. Sejemsko vzdušje je tokrat dopolnilo še vreme in tako je bilo med obiskovalci veliko število mlajših družin, ki so izkoristili ogled sejma za prijeten družinski izlet. In če smo jih znali s tem povabiti še v katero izmed gostišč, potem smo dosegli svoje. Sicer pa tudi tokrat ni šlo brez kostanja in mošta, le k Furman je bilo treba zaviti in se malce posladkati s pečenimi kostanji. Sicer pa upam, da bo na prihodnjem sejmu še več domačih kakor »tujih« ponudnikov in čeprav na račun malce nižjega zneska v blagajni organizatorja.
