Člani moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice so se skupaj z solistkama Urško Pavli in Marto Zabret  na predvečer 80. rojstnega dne skladatelja Janeza Močnika in ob 120 . letnici smrti skladatelja Leopolda Cveka  v Kulturnem hramu Ignacija Boršnika v Cerkljah udeležili koncerta v njun spomin. Na koncertu z zanimivim naslovom Kdo je naučil ptičice pet so se skupaj zbrali različni zbori, da bi počastili spomin na pokojna velika moža cerkljanske fare.  N a začetku nam je Klara Gantar na  violino zaigrala  himno Republike Slovenije in  Evropske zveze, nato nas je Ana Jagodic Dolžan preko veznega teksta vodila od zbora do zbora od pesmi do pesmi vse do konca koncerta. Verjetno o dogodku povedo največ besede  Mije Áleš predsednice Zveze kulturnih društev Kranj, ki si jih je sicer izposodila pri Goetheju, ki pravi: Vsakdo bi moral vsak dan prisluhniti vsaj eni pesmi, prebrati nekaj verzov in , če je mogoče spregovoriti nekaj  modrih besed. Mi smo tokrat prisluhnili kar nekaj pesmim, ki so jih zapeli OPZ  Stanko Premrl Podnanos, projektna skupina Zmajček, in ŽePZ Stanko Premrl Podnanos, pod vodstvom  mentorice  Vide Fabčič, Eva in Gašper Jereb, cerkveni mešani pevski zbor Sv. Petra pod vodstvom zborovodkinje Marjance Rehbergeriz Preddvora, Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica z zborovodjem Markom Juterškom, Šenturški oktet pod vodstvom Branka Jagodica, Nataša Zorman in Gašper Jereb, komorni zbor De profundiszborovodkinja Branka Potočnik Krajnik in  ustvarjalne skupine Tintinabula Godbe Domžale. Slavnostni govornik je bil mag . Tomaž Faganel, svoje pozdravno pismo je posla tudi mag. Igor Teršar  direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob praznovanju Kulturnega kluba Liberius, prireditelja koncerta, so člani kluba na svoji redni seji marca 2016 soglasno odločili, da za posebne zasluge v dobro kluba posthumno podelijo častni članstvi dvema preminulima članoma Janezu Močniku in Antonu Sedeju. Da je bil Janez Močnik Anže prijeten sogovornik, sicer tudi strog in natančen pričajo rudi zahvale iz krajev, kjer je pustil svoj pečat, tako je prof. Jože Bernot iz Trbovelj zapisal, da je prisluhnil in tudi poslušal, resno, ali zelo hudomušno povedal svojo misel – a vselej jasno in odločno. Tudi, kar je zapisal, je bilo tehtno in zanimivo branje. Pomagal je, če je le lahko. Je spoštoval in bil spoštovan. In kot takega ga bomo ohranili v spominu še naprej tudi preko njegovih številnih zbranih pesmi za različne zbore.