Pravica do zaposlitve je osnovna človekova pravica, torej pravica vseh, tudi ranljivih skupin, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju, gibalno ovirani, slepi, gluhi, bivši odvisniki in zaporniki, migranti, mladi, Romi in drugi. Ker pa se ta pravica največkrat krši oziroma ni v popolnosti uresničena, so na posvetu najprej predstavili primere dobrih praks ter izkušnje tako delodajalcev kot zaposlenih.
Po uvodnem govoru Darije Kuzmanič Korva, državne svetnice in predstavnice interesov socialnega varstva ter mag. Edo P. Belak, predsednika ŠENT-a so svoje izkušnje dobrih praks predstavili: Jan Kocjančič, vodja oddelka za pomoč uporabnikom in teleprodajo, Marko Kušar ter Bor Melanšek, zaposlena v T2, d. o. o., Štefan Simončič (zaposlovanje gibalno oviranih), Združenje EpeKa, projektni vodja Romani Kafenava in Fatmir Bećiri, predsednik Romskega društva Romano Pralipe Maribor, Tita Destovnik, vodja Gostilne dela (mladi), Tanja Rudolf Čenčič, vodja projekta Iz principa (mladi odvisniki), Igor Pavel, predsednik komisije za socialno podjetništvo ŠENT-a in Kemal Posedi, predstavnik zaposlenih (osebe s težavami v duševnem zdravju), Max Zimani, Mohamed Abouobaia ter Mahedina Jannat, sodelujoči v projektu SKUHNA, svetovna kuhinja po naše (migranti).
Vsi govorci so na kratko predstavili svoje dejavnosti, ki vse bistveno prispevajo k zaposlovanju različnih ranljivih skupin. Večina se jih srečuje z pomanjkljivim podpornim okoljem, pomanjkanjem zagonskih sredstev po eni strani, po drugi pa z ranljivimi osebami, ki imajo veliko potenciala, le ta pa se pogosto zaradi stigme prezre. Kot je poudaril in vse prisotne opozoril Kemal Posedi, zaposlen v zaposlitvenem centru Dobrošin, ki je eden izmed 8 pravnih oseb ŠENT-a na področju zaposlovanja oz. izobraževanja/usposabljanja predvsem oseb s težavami v duševnem zdravju , smo vsi ljudje, vsi enaki in vsi potrebujemo družbo, zaposlitev, da lahko uresničimo svoje potenciale. Kemal pravi, da je s pridobitvijo zaposlitve uspel svojo bolezen obvladovati, stabilizirati, da pridobiva vsak dan na samozavesti in različnih spretnostih, znanjih. Ključno se mu zdi zaposlovanje ranljivih skupin tudi zato, ker vsi želimo prispevati k družbi, ne pa čakati in brez dela posedati doma.
Fatmir Bećiri je opozoril na drugo dimenzijo in sicer na ponos otrok romskih staršev, ki so zaposleni v prvi Romski restavraciji Romani Kafenava v Sloveniji.
Predstavniki SKUHNE so poudarili, da iščejo načine, da se čim prej »osamosvojijo« in preživijo na trgu, brez denarja ministrstva. V tem projektu vidijo veliko priložnost za zaposlovanje migrantov, izmenjavo kulture, hrane in svojih izkušenj.
V zadnjem delu sta ukrepe ministrstva in ZRSZ predstavili Damjana Košir in Lea Kovač. Obe sta med možne predloge za izboljšanje možnosti zaposlovanja uvrstile vzpostavitev spletnega portala z vsemi informacijami za delodajalce, ki bi želeli zaposliti ranljive skupine. Goran Lukič iz ZSSS je izpostavil pomembnost participacije ranljivih skupin že pri pripravi ideje za neko zaposlitev ter da je večina aktivnosti oz. zaposlitev vezanih na projekte, potrebno pa je narediti učinke bolj trajne in jih tudi bolj vključiti v politiko.
Posvet so zaključil z mislijo, da je primerov dobrih praks veliko, da pa ključno, da gradimo in delamo na podpornih dejavnostih in službah, saj le teh primanjkuje. So pa izrednega pomena, saj različne ranljive skupine potrebujejo različne podporne storitve.
Barbara Dolničar, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje
---------------------------------
Kontakt:
Barbara Dolničar, barbara.dolnicar@sent.si, 00 386 (0)51 368 178
