Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 23.01.2017

delno oblačno
Popoldne bo v hribovitem svetu precej jasno, drugod bo večinoma oblačno, ponekod po nižinah v notranjosti tudi megleno. Najvišje dnevne temperature bodo od -5 do 2, na Primorskem do 10 stopinj C.
-4°C | 10°C
torek, 24.01.2017
-1°C | 8°C
sreda, 25.01.2017
-2°C | 7°C
četrtek, 26.01.2017
-3°C | 6°C
petek, 27.01.2017
-6°C | 7°C
Opozorila
Ponedeljek, 23.1.2017 ob 12h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
10°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Mali arboretum v Ročinju


KULTURA, TURIZEM

| |
19.09.2011      15:34
A A

Mali arboretum v Ročinju


Rudolf Brezavšček je prvo drevo pred svojo hišo posadil še kot otrok


Lepota urejene krajine. Foto: Lea Širok
Lepota urejene krajine. Foto: Lea Širok
Deli:

Glavnino parka, ki krasi okolico njegove hiše in opozarja nase z vonjem po Sredozemlju, je Rudolf Brezavšček posadil pred tridesetimi leti.

 

Najstarejše drevo je smreka, ki jo je še kot petleten deček prinesel iz očetovega rojstnega kraja Vrše nad Čepovanom.

 

Pred hišo v Ročinju, kjer je živel s starši, so najprej imeli vrt, tako da je „krompir rasel vse do hiše“. Za sajenje svojih dreves je moral vsakokrat prepričati starša, da sta mu odstopila del njive.

 

Ob prenovi hiše v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je določil, da bo načrte o parku uresničil.

Zasnovo je najprej naredila krajinska arhitekta Jožica Golob – Klančič, nato pa ga je uredil po svoje. „Ko padeš noter, začneš prebirati literaturo in spoznavati svet dreves, tako da je osnovna zamisel postala preveč enostavna. Sčasoma je nastalo, kar vidimo danes. Drevesa še vedno sadim. Največji problem pa je, da mi zmanjkuje prostora in moram izbirati le še med majhnimi vrstami,“ v smehu pojasnjuje Brezavšček.

Sprva je drevesa sadil naključno, nato pa je pripravil seznam dreves, ki so mu bila všeč: „Seveda je bil seznam v latinščini, saj na osnovi latinskega imena lahko povsod, tako pri nas, kakor v Italiji in drugod po svetu dobiš natančno tisto drevo, ki ga hočeš. Potem sem navezal stike z Miho Ogorevcem, takratnim direktorjem arboretuma Volčji potok. Vprašal me je, od kod poznam vsa ta drevesa. Jaz pa sem mu odgovoril, da to počnem iz veselja.“

 

V Volčjem potoku je kupil glavnino dreves, nato pa je svoj park dopolnjeval z drevesi z vseh koncev sveta. Tako lahko danes na razmeroma majhnem prostoru občudujemo sekvoje, smreke, jelke, borovce, ameriške ciprese, tise, cedre, sofore … in uživamo v njihovi raznolikosti.

 

„Ena so tista, ki so ti najbolj všeč, na druga pa si najbolj ponosen,“ nam je odgovoril na vprašanje, ali je na kakšno drevo posebej navezan. Obenem pa je dodal, da najbolj spoštuje ginkovce, ki jih ima več varietet: „Prva drevesa, ki so nastala pred približno 250 milijoni let, še pred časom dinozavrov, so bili ginkovci in gingko biloba je edina vrsta, ki se je ohranila vse do danes.“

 

Bistvo vsega pa ni sajenje dreves, temveč arhitektura parka: „Že hiša je postavljena v smeri vzhod-zahod. Razgled proti jugu pa je odprt vse do Avškega Kuka in ga drevesa ne smejo zakriti. Sam park je produkt razmisleka in arhitekture prostora. Vedeti moraš, kako drevesa rastejo, kako visoka bodo, kako veliko krošnjo bodo imela … da čez dvajset let ne bo vse kar nametano. Pomembno je, kako so drevesa medsebojno vizualno usklajena, kakšnih barv in oblik so. Potem nastane nekaj lepega.“

 

Ob zadnjem štetju je bilo vseh vrst dreves kar 217, ker pa jih je nekaj pobrala suša, jih je sedaj v parku še okrog dvesto. V zadnjem času pa razmišlja, da bi park odprl za širšo javnost. S kanalskim TICem se je že dogovoril za vodene oglede za osnovnošolce, za ostale obiskovalce pa bi bilo drevesa potrebno označiti: „Pozanimal sem se glede cen in ena tablica z oznako imena stane od 10 do 15 evrov. Glede na število dreves bi torej potreboval kar veliko vsoto. Morda se bomo glede tega uspeli dogovoriti tudi z občinsko upravo.“

 

Sicer pa je bistvo vsega iskanje lepote, je prepričan Brezavšček: „ Lepota je čuden pojem, neskončen, ne moreš ga opisati v nekaj besedah. Poznamo vizualno lepoto, vsa umetnost je lepota in ena od teh lepot je tudi urejanje svojega bivalnega okolja. Da se dobro in umirjeno počutiš. Prav zato ljudje tudi odhajajo v gozd, v tišino, v hribe. In če imaš možnost, da kaj takega ustvariš doma, potem to preprosto moraš narediti“.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Kanal ob Soči!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Lokalni časopis Most
Številka: 50
Izšla: 20.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1
23.01.2017
Danes ni dogodkov.
24.12.201 | Ostalo
Ogled jaslic v Ajbi
24.12.2016 | Ostalo
Razstava jaslic v Ajbi
24.01.201 | Ostalo
Načini uporabe starega kruha
27.01.2017 | Ostalo
Revija pevskih zborov Goriške 2017
27.01.2017 | Kultura
Revija pevskih zborov Goriške
28.01.201 | Ostalo
Tržni dan
28.01.2017 | Ostalo
Proslava
28.01.2017 | Ostalo
Briškuljada
28.01.2017 | Kultura
Revija pevskih zborov Goriške
29.01.201 | Ostalo
Tradicionalni pohod na Lašček
29.01.201 | Šport
Pohod na Lašček
29.01.201 | Ostalo
Pohod na Lašček
29.01.2017 | Ostalo
Predstava "Družinske zdraske"
29.01.2017 | Ostalo
Zimski abonma - dodatna predstava
29.01.2017 | Kultura
Revija pevskih zborov Goriške
31.01.201 | Ostalo
Izdelava mila z medom in voskom
24.12.201 | Ostalo
Ogled jaslic v Ajbi
24.12.2016 | Ostalo
Razstava jaslic v Ajbi
24.01.201 | Ostalo
Načini uporabe starega kruha
27.01.2017 | Ostalo
Revija pevskih zborov Goriške 2017
27.01.2017 | Kultura
Revija pevskih zborov Goriške
Pokaži več
Skrij

Bodite prvi pri oddaji mnenja.