Na Vrhu Globočaka je za vse žrtve daroval sveto mašo vojaški kurat g. Milan Pregelj. Za prelepo petje je poskrbel zbor Sveti Anton iz Kobarida pod vodstvom Mateja Kavčiča, pozdravni nagovor pa je imel predsednik Društva soška fronta Tadej Munih. Povedal je, da stojimo na Globočaku (809 m), kjer se je že v prvem naletu močno utrdila italijanska vojska. Ta točka je predstavljala pomemben položaj topništva, ki je obvladoval južni del Tolminskega, od Ježe, Ostrega krasa, preko Pušnega in Srednjega vse do Korade. Ker so se topniške posadke južno od Ježe predale skoraj brez borbe, je general Cadorna zapovedal generalu Badogliju, da mora Globočak ohraniti za vsako ceno. Tako bi zadržali brezglavi beg proti Piavi. Tu so se še dva dni po začetku 12. ofenzive italijanski alpinci in bersaljerji hrabro upirali, vendar niso mogli več vplivati na potek dogodkov.  Prebivalci Kambreškega se globoko zavedajo pomena časa velike vojne in ostalo je veliko sledov.Tu so hodili generali Vilani, Capello in Badoglio, ki so imeli štabne položaje v zaselku Kosi. Konec vojne je Globočak dočakal razdejan in opustošen.

Pri izvedbi  programa so sodelovali še člani gledališke skupine Globočak Kambreško, predstavniki OZVVS Kanal, Društvo IR 87 Solkan, Društvo soška fronta in skupina Plotone Storico Puniti iz Benečije. Vsi so bili oblečeni v  zgodovinske uniforme iz prve svetovne vojne.